Avtorji:
K. M., Na. R.

Četrtek,
15. 12. 2022,
7.35

Osveženo pred

9 mesecev, 3 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

150

Natisni članek

Natisni članek
vojska vojna Volodimir Zelenski Vladimir Putin Ukrajina Rusija

Četrtek, 15. 12. 2022, 7.35

9 mesecev, 3 tedne

295. dan vojne v Ukrajini

EU sprejela deveti sveženj sankcij proti Rusiji

Avtorji:
K. M., Na. R.

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

150

295. dan vojne v Ukrajini. Države članice EU so ob robu vrha unije v Bruslju dosegle dogovor o devetem svežnju sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije v Ukrajini. Načelnika poljske policije Jaroslawa Szymczyka so prepeljali na zdravljenje v bolnišnico, potem ko se je lažje poškodoval ob eksploziji darila, ki ga je med nedavnim obiskom v Ukrajini prejel od visokega ukrajinskega predstavnika, so danes sporočili s poljskega notranjega ministrstva. Od ukrajinske strani so zahtevali pojasnila.

Poudarki dneva:

21.50 Dogovor EU o devetem svežnju sankcij proti Rusiji
20.01 Eksplozija in velik požar v hotelu v okupiranem delu Hersona
17.01 Načelnik poljske policije odprl darilo iz Ukrajine in pristal v bolnišnici
16.20 Ukrajina izključuje možnost prekinitve ognja med prazniki
15.42 To je ukrajinsko mesto, ki bi kmalu lahko bilo pod nadzorom Rusov
15.33 Zelenski voditelje EU prosil za makrofinančno pomoč in zaostritev sankcij proti Rusiji
12.30 Kijev in separatisti se medsebojno obtožujejo za smrti civilistov
9.30 Rusi v videoposnetku z medcelinsko balistično raketo
8.30 Britanski obveščevalci: Ruski rezervisti in beloruska vojska niso sposobni novega napada na severu
7.00 ISW: Putin preložil tradicionalni govor v parlamentu
6.30 Bruselj Ukrajini odobril še 500 milijonov evrov posojila

21.50 Dogovor EU o devetem svežnju sankcij proti Rusiji

Države članice EU so ob robu vrha unije v Bruslju dosegle dogovor o devetem svežnju sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije v Ukrajini, so potrdili diplomatski viri. Nove sankcije po poročanju tujih tiskovnih agencij vključujejo ukrepe proti ruskim bankam in dodatne trgovinske omejitve.

Dogovor, ki ga je 27 članic unije po navedbah nemške tiskovne agencije dpa doseglo s soglasjem, morajo še formalno potrditi. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP bodo to storili v petek.

Najnovejši sveženj sankcij proti Rusiji je prejšnji teden predstavila Evropska komisija. Predlog vsebuje vključitev skoraj 200 posameznikov in pravnih oseb na seznam sankcioniranih, prepoved izvoza dronov Rusiji in tretjim državam, ki bi jih lahko dobavile Moskvi. Med temi je predsednica komisije Ursula von der Leyen izpostavila Iran, ki je Rusiji dobavljal brezpilotne letalnike, ki jih je Moskva tudi uporabljala v napadih na Ukrajino.

20.01 Eksplozija in velik požar v hotelu v okupiranem delu Hersona

V delu ukrajinske regije Herson, ki je še vedno pod rusko okupacijo, je eksplodiralo in v stavbi, kjer je bil pred vojno hotel, je izbruhnil velik požar. 

Ukrajinski mediji neuradno poročajo, da so bili v stavbi hotela nastanjeni pripadniki ruske varnostne službe FSB. Pred požarom je v okrožju odjeknilo več eksplozij, poroča CNN. Niti lokalni proruski uradniki niti ukrajinska vojska niso komentirali eksplozije v hotelu in trditve, da naj bi bili v stavbi pripadniki FSB. 

17.01 Načelnik poljske policije odprl darilo iz Ukrajine in pristal v bolnišnici

Načelnika poljske policije Jaroslawa Szymczyka so prepeljali na zdravljenje v bolnišnico, potem ko je dobil lažje poškodbe ob eksploziji darila, ki ga je med nedavnim obiskom v Ukrajini prejel od visokega ukrajinskega predstavnika, so danes sporočili s poljskega notranjega ministrstva. Od ukrajinske strani so zahtevali pojasnila.

Več preberite tukaj: 

Novice Načelnik poljske policije odprl darilo iz Ukrajine in pristal v bolnišnici

16.20 Ukrajina izključuje možnost prekinitve ognja med prazniki

"Popolna prekinitev ognja z naše strani bo veljala šele takrat, ko na naših tleh ne bo več nobenega okupatorja," je danes izjavil general ukrajinske vojske Oleksij Gromov in izključil možnost prekinitve ognja med novim letom in pravoslavnim božičem. Medtem je Moskva opozorila ZDA, naj Ukrajini ne dobavijo sistemov zračne obrambe patriot.

"Mislim, da bo popolna prekinitev ognja z naše strani veljala šele takrat, ko na naših tleh ne bo več nobenega okupatorja," je v Kijevu dejal Gromov. Pred tem so tudi iz Kremlja sporočili, da premirja med prihajajočimi prazniki ne načrtujejo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Medtem je Moskva danes Washington opozorila, naj Ukrajini ne dobavi naprednih sistemov zračne obrambe patriot. Tako kot drugo težko orožje bi namreč tudi ti postali "legitimna prednostna tarča" ruskih sil, je v odzivu na nedavno napoved ameriške vlade danes dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Dodala je, da bi se s tem vpletanje ZDA v konflikt v Ukrajini ponovno znatno povečalo, čeprav se je Washington po njenih besedah na praktični ravni vanj že vključil. Ameriške načrte glede pošiljanja sistemov patriot v Ukrajino mora sicer potrditi še obrambni minister ZDA Lloyd Austin.

Obrambni sistemi patriot vključujejo radarsko postajo, računalnike, generatorje, kontrolno postajo in do osem raketnih izstrelišč s po štirimi raketami. ZDA menijo, da bi z napotitvijo patriotov v Ukrajino lahko pomagali zaščititi tudi ukrajinske sosede, ki so članice zveze Nato.

15.42 To je ukrajinsko mesto, ki bi kmalu lahko bilo pod nadzorom Rusov

Ruske sile so zavzele 80 odstotkov mesta Marjinko v regiji Doneck, je po poročanju ruske državne tiskovne agencije RIA Novosti dejal Denis Pušilin, vodja separatistov v tej regiji.

"Zdaj potekajo bitke v večnadstropnih stavbah. Sovražnik še vedno poskuša zdržati, tam so si že pred nekaj časa zgradili utrdbe," je navedel.

Če ruske sile osvobodijo Marjinko, bodo lahko napredovale proti Krasnogorovki. Pot do Krasnogorovke, ki je oskrbovala ukrajinsko vojsko, je zdaj že pod nadzorom ruskih sil.

Marjinka je mesto, ki leži v neposredni bližini Donecka in ima približno devet tisoč prebivalcev. Sredi aprila 2014 so separatisti, ki jih podpira Rusija, zavzeli mesto, nato pa so ga ukrajinske sile ponovno zavzele 5. avgusta istega leta. Mesto je bilo v bojih zelo hitro popolnoma uničeno.

Rusko obrambno ministrstvo je 17. marca 2022 trdilo, da so ruske sile, t. i. Ljudska republika Doneck, osvojile Marjinko, nato pa so ukrajinske sile nadzor nad mestom ponovno prevzele 19. aprila 2022. V naslednjih nekaj mesecih je večina ruskih poskusov zavzetja mesta propadla.

Separatisti zdaj trdijo, da je 80 odstotkov mesta pod nadzorom ruskih sil.

15.33 Zelenski voditelje EU prosil za makrofinančno pomoč in zaostritev sankcij proti Rusiji

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes prosil voditelje držav članic EU, naj Kijevu namenijo novo makrofinančno podporo in zaostrijo sankcije proti Moskvi zaradi ruske invazije v Ukrajini. V nagovoru na vrhu EU preko videopovezave je poudaril, da sta tudi makrofinančna podpora Ukrajini in krepitev sankcij orožji za obrambo svobode.

Več preberite tukaj: 

Volodimir Zelenski
Novice Zelenski voditelje EU prosil za makrofinančno pomoč in zaostritev sankcij proti Rusiji

12.30 Kijev in separatisti se medsebojno obtožujejo za smrti civilistov

Ukrajinske sile so po navedbah župana Donecka danes zjutraj izvedle največje obstreljevanje središča mesta od leta 2014, ko so oblast v mestu prevzeli proruski separatisti. V teh napadih naj bi umrla ena oseba, o dveh smrtnih žrtvah obstreljevanja pa Kijev poroča iz mesta Herson, ki je od nedavnega znova pod nadzorom ukrajinske vojske.

Aleksej Kulemzin, ki Donecku županuje zadnjih šest let, je na družbenih omrežjih sporočil, da so ukrajinske sile na mesto izstrelile 40 raket, kot dokaz pa je priložil več fotografij, ki prikazujejo uničene stavbe in vozila. V raketiranju naj bi bilo še devet ranjenih, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Po navedbah separatističnih oblasti je ukrajinska vojska v zadnjih tednih večkrat ciljala središče mesta, ki se nahaja nedaleč od frontne črte, pri čemer je bilo v začetku decembra ubitih šest civilistov.

Najsrditejši boji v doneški regiji sicer trenutno potekajo okoli Bahmuta, kjer sta bila po navedbah ukrajinskih oblasti danes ubita dva civilista, še štirje ljudje pa so bili ranjeni.

Herson na reki Dneper, ki so ga ruske sile zapustile v začetku novembra, prav tako ostaja na dosegu ruskega orožja. Kot je zapisal namestnik vodje urada ukrajinskega predsednika Kirilo Timošenko, "obstajajo informacije o dveh mrtvih", ki naj bi umrla sto metrov od upravne stavbe regije Herson.

9.30 Rusi v videoposnetku z medcelinsko balistično raketo

Rusko obrambno ministrstvo je pred dnevom strateških sil, dogodkom, ki bo 17. decembra, v videoposnetku objavilo namestitev balistične rakete jars, naložene v lansirni silos v regiji Kaluga, poroča CNN. 

Z ministrstva so sporočili, da so medcelinsko balistično raketo v izstrelitvenem silosu v raketni formaciji Kozelski namestili v znak zaznamovanja dogodka, dneva strateških sil. 

"Pomen te operacije je v tem, da bo raketa v bojni pripravljenosti, kot je bilo načrtovano. Domovina bo dobila še en vzorec jedrskega raketnega orožja, ki nam bo omogočil reševanje vseh nalog na strateški ravni," je dejal Aleksej Sokolov, poveljnik raketne formacije Kozelski.

8.30 Britanski obveščevalci: Ruski rezervisti in beloruska vojska niso sposobni novega napada na severu

Ruski rezervisti, ki so jih pred kratkim napotili v Belorusijo skupaj z beloruskimi enotami, verjetno ne bodo sposobni izvesti novega napada na severno Ukrajino, so v svojem obveščevalnem poročilu zapisali pri ministrstvu za obrambo Združenega kraljestva.

Po navedbah ministrstva je Belorusija pred dvema dnevoma izvedla "pregled bojne pripravljenosti svojih sil". Vaje menda potekajo na severozahodu države, daleč od ukrajinske meje. Poleg tega je Rusija pred kratkim v Belorusijo napotila dodatne enote mobiliziranih rezervistov.

"Belorusija je igrala ključno vlogo pri omogočanju ruskega napada na Kijev 24. februarja 2022, vendar pa beloruske enote, ki so trenutno na vajah, in ruski rezervisti verjetno ne bodo sposobni izvesti uspešnega novega napada na severno Ukrajino," piše v poročilu.

7.00 ISW: Putin preložil tradicionalni govor v parlamentu 

Domnevna odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da preloži svoj tradicionalni govor v parlamentu, nakazuje, da je precej negotov, piše v zadnjem poročilu Inštituta za vojne študije (ISW).  

Po mnenju ameriškega inštituta Putin dvomi o lastni sposobnosti, da bi pred rusko javnostjo in zavezniki upravičil velike človeške in materialne stroške vojne v Ukrajini.

Govor o "stanju v državi", ki ga je Putin preložil, je v ruski ustavi zapisan od februarja 1994, in ga je predsednik dolžan imeti ob koncu leta v parlamentu. 

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da bi lahko Putin imel govor enkrat v letu 2023, in Ruse pozval, naj "prenehajo ugibati", kdaj bo predsednikov nagovor dejansko potekal.

Zadnji govor Putina v parlamentu je bil aprila 2021, še navaja ISW in dodaja, da ruski predsednik še vedno upa, da bo v bližnji prihodnosti lahko imel "kakšen veličasten zmagoviti govor". A se to zdi vse manj verjetno glede na serijo ruskih porazov, ki se stopnjujejo od poletja.

Že v ponedeljek je Peskov tudi sporočil, da so odpovedali tradicionalno maratonsko novoletno novinarsko konferenco, ki jo je od leta 2000, odkar je Putin na oblasti, vedno prenašala tudi državna televizija in na kateri je odgovarjal na vprašanja novinarjev in javnosti. Lani je trajala več kot štiri ure.

6.30 Bruselj Ukrajini odobril še 500 milijonov evrov posojila

EU je Ukrajini odobrila še 500 milijonov evrov posojila, s čimer se je skupni znesek finančne pomoči Bruslja tej državi od začetka vojne povišal na 7,2 milijarde evrov, je v sredo sporočila Evropska komisija. Medtem je Evropski parlament sprejel spremenjeno uredbo, ki EU omogoča prenos 18 milijard evrov finančne pomoči Ukrajini v prihodnjem letu.

Po mnenju Bruslja Ukrajina 500-milijonsko posojilo potrebuje za kritje tekočih stroškov, kot so socialna izplačila ter delovanje šol in bolnišnic. Sredstva za posojilo bodo zbrali na mednarodnih kapitalskih trgih, obresti pa bodo poravnane iz proračuna EU.

Vključno s humanitarno in drugo pomočjo je EU Ukrajini tako od začetka vojne namenila že več kot 19,7 milijarde evrov, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Medtem je Evropski parlament danes sprejel spremenjeno uredbo, ki omogoča prenos 18 milijard evrov težkega svežnja makrofinančne pomoči Ukrajini v prihodnjem letu. Države članice EU so sveženj sicer odobrile v soboto.

Ta posojila bodo imela 10-letno obdobje vračanja, države članice pa naj bi krile večji del stroškov obresti prek zunanjih namenskih prejemkov. Jamstva za posojila bodo zagotovili ali iz proračuna EU ali držav članic.

Na prvotni predlog, ki ga je Evropski svet predlagal 6. decembra, je Madžarska vložila veto. Blokirala ga je zato, ker je Bruselj njej zamrznil evropska sredstva v okviru mehanizma pogojevanja izplačila sredstev EU z vladavino prava. Svet je nato 10. decembra predstavil spremenjeno različico, s katero se je strinjala tudi Budimpešta.

vojska vojna Volodimir Zelenski Vladimir Putin Ukrajina Rusija