Janša o LB: Za ocene še prezgodaj, predlog proučujemo (video)

"Za oceno je še prezgodaj. Predlog proučujemo, pravzaprav mora v dokončni verziji šele nastati. Od te proučitve in od morebitnih dodatnih pojasnil, ki jih pričakujem danes v pogovoru s predsednikom hrvaške vlade Zoranom Milanovićem bo odvisna potem tudi prognoza časovne dimenzije," je dejal predsednik vlade Janez Janša ob prihodu na vrh "prijateljic kohezije" v Bruslju.

Pri rešitvi, ki sta jo zunanja ministra Karl Erjavec in Vesna Pusić našla v sredo na Otočcu, gre tako po Janševih besedah "za nek okvir, ki je lahko obetaven". "Pričakujem, da bo tudi s predsednikom hrvaške vlade Milanovićem danes ali jutri odgrnila še nekaj zaves s same vsebine," je še pojasnil. Nato je po njegovih besedah od notranje procedure v državah odvisno, kako hitro bo proces tekel naprej.

V interesu Slovenije je, da Hrvaška vstopi v EU "Tudi v interesu Slovenije je, da Hrvaška vstopi v EU s tem poletjem, od tega bomo vsi imeli več, tako Hrvaška kot Slovenija in EU. Vendar pa je do tega koraka še nekaj ovir. Mislim, da jih bomo v prihodnjih tednih ali mesecih uspešno rešili," je še dejal.

Milanović: Ne morem biti konkreten Tudi hrvaški premier Milanović ni želel govoriti o podrobnostih rešitve, poudaril pa je, da se Hrvaška pogovarja izključno o prenesenih vlogah varčevalcev.. "Ne morem biti konkreten. To je v interesu procesa ... še vedno se nismo dokončno dogovorili," je dejal ob prihodu na vrh.

"Poudariti želim nekaj, česar do zdaj nisem: Gre za vprašanje prenesenih vlog, samo prenesenih vlog. Kar se Hrvaške tiče, razpravljamo samo o tistih milijonih mark oziroma evrov, ki jih je hrvaška država izplačala hrvaškim varčevalcem, a meni, da bi to moral storiti nekdo drug," je izpostavil hrvaški premier.

"Interesi so veliki, tako slovenski kot hrvaški" Rešitev gre sicer po njegovih besedah v smer, s katero bi bili obe strani zadovoljni, kolikor se da. "Interesi so veliki, tako slovenski kot hrvaški. To res predolgo traja, večina drugih držav je že končala ali je pred koncem ratifikacije. Obstajajo obojestranski interesi, da se proces konča," je še dejal Milanović. Poudaril je tudi, da Hrvaška že od začetka igra transparentno, da se drži pravil in izpolnjuje svoje obveznosti. Ob tem "ne želimo kazati s prstom na drugo stran", je dodal. "Vsak od nas je prevzel določene obveznosti. Proces je prišel v zastoj ... v interesu obeh je, da se to reši," je še povedal.

Poudaril je tudi, da Hrvaška že od začetka igra transparentno, drži se pravil in izpolnjuje svoje obveznosti, a "ne želi obtoževati in kazati s prstom na drugo stran". "Vsak od nas je prevzel določene obveznosti. Proces je prišel v zastoj. Če se ne bi končal, bi bilo to slabo za Hrvaško, Slovenijo in EU," je še povedal.

Obe državi je spor o LB veliko stal Hrvaški premier je tudi ocenil, da je spor o LB tako Slovenijo kot Hrvaško stal že veliko. "Hrvaško zato, ker je plačala varčevalcem. Oni so dobili manj, hrvaška država je izgubila. Koliko je izgubila Slovenija, naj povedo slovenski prijatelji, a mislim, da je izgubila trg, na katerem je pred 20 leti vladalo zaupanje, ki ga sedaj več ni. Brez zaupanja pa ni posla," je menil.

"Izgubili smo torej vsi. A sedaj gremo v EU in želimo, da je za nas to zgodba o uspehu," je še dejal hrvaški premier, ki verjame, da bosta Slovenija in Hrvaška rešitev našli. "Moramo jo najti," je sklenil.

Kaj sta se dogovorila zunanja ministra? Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Karl Erjavec in Vesna Pusić, sta na srečanju na Otočcu našla rešitev za vprašanje nekdanje Ljubljanske banke, ki je sprejemljiva za obe strani, vendar mora biti ta sprejemljiva tudi za vladi in parlamenta obeh držav. O vsebini rešitve ni znano veliko podrobnosti. Erjavec je pred srečanjem namigoval, da bi rešitev lahko našli v okviru nasledstva v smeri poravnave bilance LB. Pusićeva pa je na drugi strani dejala, da je to ena od možnosti, o kateri se pogovarjajo, da pa so možne rešitve tri ali štiri.

Rešitev bo za Slovenijo morala prinesti umik pooblastil za sporne tožbe proti Ljubljanski banki oz. njeni naslednici NLB na hrvaških sodiščih za v hrvaški javni dolg prenesene devizne vloge varčevalcev LB Zagreb. S tem Slovenija pogojuje ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe, da bo Hrvaška lahko v EU vstopila 1. julija, kot je bilo dogovorjeno na ravni povezave. Hrvaška pa je na drugi strani umik pooblastil za tožbe pogojevala s tem, da bi morali najti "alternativno rešitev" tega zapletenega nasledstvenega vprašanja, ki se vleče že od razpada nekdanje Jugoslavije.