Sreda, 27. 9. 2023, 22.36
1 leto, 2 meseca
Je ta velika evropska država res na poti v zaton?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,43
Nemčija je največje evropsko gospodarstvo, ki pa mu zadnje čase zmanjkuje sape.
Zadnje čase se veliko govori o nevarnosti deindustrializacije Nemčije. Številni tudi napovedujejo, da Nemčija, tako kot v 90. letih preteklega stoletja, znova postaja gospodarski bolnik Evrope. So te napovedi pravilne ali zgolj pesimistično pretiravanje?
Nemško gospodarstvo, ki je največje v Evropi, se v zadnjem obdobju krči. V zadnjem lanskem četrtletju se je gospodarstvo skrčilo za 0,4 odstotka, ta negativni trend pa se je nadaljeval tudi letos, saj je v prvem letošnjem četrtletju nemški bruto domači proizvod (BDP) upadel za 0,1 odstotka, v drugem pa za 0,2 odstotka.
Svarila pred deindustrializacijo Nemčije
Nemčija – tako kot druge evropske države – trpi zaradi gospodarskih posledic vojne v Ukrajini. Zlasti zaradi energetske politike, ki jo v boju proti podnebnim spremembam narekujejo Zeleni, pa številni napovedujejo tudi deindustrializacijo Nemčije.
Eden od teh je predsednik združenja nemških proizvajalcev elektronike in elektrotehnike ZVEI Gunther Kegel, ki je letos aprila v pogovoru za nemški medij Welt med drugim dejal: "Novih tovarn (v Nemčiji, op. p.) skorajda ne bo, v obstoječe se ne vlaga dovolj, zaradi močnega dviga cen energije, ki ga je povzročila vojna, pa številnim podjetjem iz energetsko intenzivnih sektorjev zdaj grozi hitro slovo."
Nemške neposredne naložbe v tujini kot nevaren trend?
Plat zvona bije tudi letos poleti objavljena študija kölnskega Inštituta za nemško gospodarstvo (IW), ki govori o odtekanju neposrednih naložb iz Nemčije v druge države, zaradi česar, če se bo ta trend nadaljeval, nemški industriji grozita krčenje in izguba delovnih mest, ker bodo podjetja industrijske izdelke proizvajala v drugih državah.
Nemška podjetja so vse manj naklonjena novemu zaposlovanju, kaže septembrski zaposlitveni barometer münchenskega ekonomskega inštituta Ifo. Razlog za to naj bi bilo pomanjkanje naročil, zaradi česar so podjetja bolj previdna.
Drugačnega mnenja je znani nemški ekonomist Marcel Fratzscher. Ta je prepričan, da analize številk in dejstev pokažejo, da teze o deindustrializaciji Nemčije nikakor ni mogoče dokazati. "Nekatere trditve (gre za trditve iz ene od zadnjih študij Bundesbanke, op. p.) so preprosto napačne – na primer tiste, da so denarni odlivi višji kot kadarkoli prej. Največji neto odliv kapitala iz Nemčije se je zgodil v letih 2017 in 2018, ko je Nemčija izvozila za več kot 260 milijard evrov neto kapitala na leto."
"Neposredne naložbe niso beg kapitala iz Nemčije"
Kot pojasnjuje Fratzscher v svoji kolumni v nemškem mediju Focus, neto kapitalski tokovi odražajo tekoči račun gospodarstva. V letih 2017 in 2018 je imela Nemčija presežek tekočega računa v višini več kot osem odstotkov gospodarske proizvodnje, kar je enako izvozu kapitala teh neto prihrankov. Z drugimi besedami: Nemčija malo investira doma, veliko privarčuje in nato te prihranke investira ali posodi preostalemu svetu.
Druga napaka v analizi IW je po Fratzscherjevem mnenju trditev, da neposredne naložbe nemških podjetij v tujino pomenijo beg kapitala in slabitev nemškega gospodarstva. Če bi bilo to res, bi bila Nemčija že več desetletij eno najšibkejših gospodarstev na svetu, trdi ekonomist.
"Neposredne naložbe krepijo nemško gospodarstvo"
"Ravno nasprotno je – komaj katero drugo gospodarstvo je tako odprto in globalno omreženo. Tuje naložbe nemških podjetij so osnova za izvozni uspeh in sodelovanje pri gospodarskem uspehu drugih držav. Dejstvo, da nemška podjetja zdaj vlagajo več svojega denarja v tujino v obliki neposrednih naložb in ne v obliki delnic, obveznic ali bančnih posojil, je povsem pozitiven razvoj, saj pomeni, da lahko nemška podjetja bolj sodelujejo pri pozitivnem razvoju v tujini."
Marcel Fratzscher je predsednik berlinskega Nemškega inštituta za ekonomske raziskave (DIW) in profesor makroekonomije na Univerzi Humboldt v Berlinu.
Neposredne naložbe v tujini, ki krepijo dobavne verige podjetij in zmanjšujejo stroške, izboljšujejo konkurenčnost nemških podjetij in delajo Nemčijo bolj privlačno kot poslovno lokacijo. Raziskava inštituta Ifo iz leta 2022 kaže, da so številna nemška podjetja začela diverzificirati svoje globalne dobavne verige in zmanjševati svoja tveganja, zlasti do držav, kot sta Rusija in Kitajska. To je zelo pozitiven razvoj, trdi Fratzscher.
Premajhne naložbe v Nemčiji?
Kot poudarja nemški ekonomist, je resnična nemška težava ta, da so domače naložbe v Nemčiji že več kot dvajset let veliko prenizke. Nemški inštitut za gospodarske raziskave (DIW), ki ga vodi Fratzscher, je že leta 2013 izračunal, da v Nemčiji vsako leto primanjkuje za več kot tri odstotke BDP – ali več kot 120 milijard evrov – zasebnih naložb za posodobitev kapitala in spodbujanje inovacij.
Razlogi za to so propadajoča infrastruktura, mizerna digitalna infrastruktura, vse večji zaostanki v izobraževalnem sistemu, pomanjkanje usposobljenih delavcev ter pretirana birokracija in regulativa.
Sklenjen krog?
Tu se krog sklene, pojasnjuje Fratzscher: visoki neto odlivi kapitala so izraz veliko premajhnih javnih in zasebnih naložb ter visoke stopnje varčevanja v Nemčiji. Vendar pa visoka stopnja neposrednih naložb nemških podjetij v tujini ni znak deindustrializacije ali slabe konkurenčnosti.
Fratzscher poudarja, da Nemčija potrebuje nove domače naložbe. V zadnjem času so v Nemčijo prišle naložbe Tesle, Intela in TSMC (na fotografiji je nova tovarna tajvanskega izdelovalca čipov TSMC, ki jo tajvansko podjetje zgradilo pri Dresdnu skupaj s podjetji Bosch, Infineon in NXP), a Nemčija potrebuje še več naložb.
Nasprotno, verjetno bodo dober in potreben odziv nemških podjetij za diverzifikacijo in s tem zmanjšanje tveganj. Resnična težava je ogromna naložbena vrzel v Nemčiji, na to bi se morala usmeriti politika, svetuje Fratzscher.
Je Nemčija res bolnik Evrope?
Ekonomist je tudi prepričan, da je govorjenje o Nemčiji kot bolniku Evrope pesimistično pretiravanje, ki pa lahko vodi v t. i. samouresničujočo se prerokbo. Po Fratzscherju ima Nemčija številne prednosti, kot so močna pravna država in dobro delujoče državne ustanove.
Hrbtenica nemškega gospodarstva so po njegovem prepričanju majhna in srednje velika podjetja, ki razmišljajo dolgoročno in ne hlepijo zgolj po hitrem zaslužku ter jih tudi skrbi prihodnost njihovih zaposlenih. Glavna moč, ki jo ima Nemčija na gospodarskem področju, pa je solidarnost kot glavna prvina nemškega socialno-tržnega gospodarstva, še pojasnjuje.
Fratzscherjevi nasveti za prebroditev krize
"Če bomo mobilizirali skupne moči, naša država ne bo spet postala bolnik Evrope. Nemška zvezna vlada mora imeti več poguma za prihodnje naložbe in socialno ravnotežje. Odgovornost za reševanje težav pa nosijo tudi podjetja. Ta bi morala več vlagati v digitalno in ekološko preobrazbo ter ne vedno prositi za finančno pomoč. To je edini način za ustvarjanje zaupanja, ki lahko premaga gospodarsko stagnacijo in družbeno polarizacijo," je še prepričan Fratzscher.
