Nedelja, 25. 6. 2023, 23.12
1 leto, 5 mesecev
Je to nevarna trdnjava ruskih vohunov?
V Ukrajini delujeta dve veji Pravoslavne cerkve. Ena od njih je še vedno del Moskovskega patriarhata, druga pa je od januarja 2019 samostojna in popolnoma neodvisna od Moskovskega patriarha. Ruski napad na Ukrajino je seveda zaostril odnose med ukrajinsko oblastjo in Moskovskemu patriarhatu zvesto Ukrajinsko pravoslavno cerkvijo.
V pravoslavnem svetu je svojevrsten simbol neodvisnosti nekega naroda tudi samostojnost oziroma avtokefalnost njegove Pravoslavne cerkve. Ukrajinski pravoslavni kristjani so bili od leta 1686 del Ruske pravoslavne cerkve oziroma Moskovskega patriarhata – odločitev je bila posledica širjenja carske Rusije na ukrajinsko ozemlje od leta 1654 naprej.
Želje po osamosvojitvi ukrajinskih pravoslavcev od Moskve
Želje po ukrajinski samostojnosti od Rusije so bile seveda neločljive od želje po popolnoma samostojni Ukrajinski pravoslavni cerkvi. Leta 1921 je bila ustanovljena Ukrajinska avtokefalna pravoslavna cerkev. Ta je zamrla v 30. letih preteklega stoletja.
Leta 1990 se je iz ukrajinskega eksarhata Ruske pravoslavne cerkve oblikovala Ukrajinska pravoslavna cerkev, ki pa je ostala zvesta Moskovskemu patriarhatu. Leta 1992, po razpadu Sovjetske zveze in ustanovitvi neodvisne Ukrajine, je bila ustanovljena še ena Pravoslavna cerkev, in sicer Ukrajinska pravoslavna cerkev – Kijevski patriarhat.
Leta 2018 ustanovljena Pravoslavna cerkev Ukrajine
Ta se je decembra 2018 skupaj z obnovljeno Ukrajinsko avtokefalno pravoslavno cerkvijo združila v Pravoslavno cerkev Ukrajine. Tej je januarja 2019 na jezo Ruske pravoslavne cerkve ekumenski patriarh iz Istanbula Bartolomej I. podelil avtokefalnost oziroma samostojnost. Moskovski patriarh Kiril seveda ne priznava samostojnosti Pravoslavne cerkve Ukrajine.
Januarja 2019 je v Istanbulu ekumenski patriarh Bartolomej I., ki velja za duhovnega očeta vseh pravoslavnih kristjanov navkljub nasprotovanju Moskovskega patriarhata, razglasil decembra 2018 ustanovljeno Pravoslavno cerkev Ukrajine za avtokefalno (samostojno oziroma neodvisno) pravoslavno cerkev. S tem so ukrajinski pravoslavni kristjani uradno osamosvojili od Ruske pravoslavne cerkve, katere del so bili od leta 1686. Na fotografiji januarja 2019 v Istanbulu: ekumenski patriarh Bartolomej I. (levo), takratni ukrajinski predsednik Petro Porošenko (na sredini) in metropolit Pravoslavne cerkve Ukrajine Epifanij (desno).
Samostojna Pravoslavna cerkev Ukrajine ima seveda podporo ukrajinske oblasti, ki se je po letu 2014, ko je prišlo do enostranske ruske priključitve Krima in spopadov v Donbasu, hotela čim bolj oddaljiti od Moskve tudi na verskem področju.
Trenja med oblastjo in Ukrajinsko pravoslavno cerkvijo
Na drugi strani pa je prišlo do napetih odnosov med Moskovskemu patriarhatu zvesto Ukrajinsko pravoslavno cerkvijo in ukrajinsko oblastjo. Ti odnosi so se z ruskim napadom na Ukrajino februarja lani še poslabšali.
Za številne Ukrajince je Moskovskemu patriarhatu zvesta Ukrajinska pravoslavna Cerkev sodelavka Kremlja. Še zlasti, ker je moskovski patriarh Kiril veliko zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina in goreč zagovornik ruske "svete vojne" proti Ukrajini.
So v Ukrajinski pravoslavni cerkvi promoskovski vohuni?
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Moskovskemu patriarhatu zvesto Ukrajinsko pravoslavno cerkev obtožil, da so se vanjo vrinili Moskvi zvesti vohuni. Oblast v Kijevu skuša tudi izseliti pravoslavne menihe iz Kijevsko-Pečerske lavre, v kateri je sedež Ukrajinske pravoslavne cerkve.
Ukrajinska oblast bi rada samostan Kijevsko-Pečerska lavra, v kateri so trenutno menihi z Moskovskim patriarhatom povezane Ukrajinske pravoslavne cerkve, izročila od Moskve osamosvojeni Pravoslavni cerkvi Ukrajine. Menihi Ukrajinske pravoslavne cerkve se temu po sodni poti upirajo.
Kijevsko-Pečerska lavra je znameniti romarski kraj ob reki Dneper in je del Kijeva. Samostan je na Unescovem seznamu svetovne dediščine in je uradno muzej. Kompleks, katerega začetki segajo v 11. stoletje, naj bi zdaj predali še mladi Pravoslavni cerkvi Ukrajine, piše nemški medij Focus.
Aretacija metropolita Pavla, ki naj bi upravičeval rusko invazijo
Že pred meseci so na vrata opata Kijevsko-Pečerske lavre (znana je tudi kot Kijevski samostan v jamah) metropolita Pavla potrkali pripadniki Ukrajinske varnostne službe (SBU). Metropolita Pavla oblast obtožuje verskega hujskanja in opravičevanja ruskega napada na Ukrajino. Metropolit Pavel, ki naj bi napad na Ukrajino upravičeval v nekem telefonskem pogovoru, ki mu je prisluškovala SBU, je zdaj v hišnem priporu.
Kot piše Focus, so številni duhovniki Ukrajinske pravoslavne cerkve prepričani, da gre pri aretaciji metropolita Pavla za politični proces. Prepričani so, da gre za politično preganjanje v slogu nekdanjega komunističnega sistema.
Oblast želi menihe Ukrajinske pravoslavne cerkve vreči iz samostana
Že mesece se v Ukrajinski pravoslavni cerkvi pritožujejo nad nasilnimi napadi na njihove duhovnike in nad aretacijami, ki jih izvaja SBU. Okoli samostana tudi nenehno patruljira policija. Nekaj menihov je v strahu pred izselitvijo že pobegnilo iz samostana, a večina, okoli 150, še vedno vztraja v njem.
Metropolit Ukrajinske pravoslavne cerkve in opat samostana Kijevsko-Pečerske lavre Pavel (pravo ime Petro Lebid) naj bi skrivaj zagovarjal ruski napad na Ukrajino. Metropolita Pavla so letos aretirali in postavili na sodno klop.
Ukrajinsko kulturno ministrstvo, ki je zadolženo za samostan, izdaja naloge za izselitev do določenega datuma, ki pa jih menihi v samostanu ne upoštevajo. Za zdaj oblast, potem ko se je iztekel rok za izselitev, menihov še ni na silo vrgla iz samostana.
Menihi trdijo, da ne bodo odšli iz samostana
Menih Polikarp Linenko zatrjuje, da ne bodo odšli iz samostana, piše omenjeni nemški medij. 52-letni Linenko, ki je po aretaciji metropolita Pavla glavni v Kijevsko-Pečerski lavri, v samostanu živi že več kot tri desetletja. "Obsojam Rusijo, ker je napadla mojo državo in nas pobija," pravi Linenko.
Oče Polikarp trdi, da je Ukrajinska pravoslavna cerkev po začetku vojne v Ukrajini uradno prekinila odnose z Moskovskim patriarhatom. Putina in prokremeljskega moskovskega patriarha Kirila, ki sta pred desetimi leti v Kijevu praznovala 1.025 let pokristjanjevanja Rusije, označuje za vojna zločinca.
Večina Ukrajincev zagovarja prepoved Ukrajinske pravoslavne cerkve
A to ne pomeni, da se želi oče Polikarp odpovedati svoji veri. "Življenje v tem samostanu in pripadnost tej cerkvi mi ne preprečujeta, da bi bil ukrajinski domoljub," pravi menih. "Počutim se užaljenega, ko me imenujejo moskovski duhovnik ali izdajalec moje rodne Ukrajine."
Moskovski patriarh Kiril velja za velikega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina. Je tudi goreč zagovornik ruskega napada na Ukrajino in ga javno spodbuja.
Toda glede na ankete je večina Ukrajincev zdaj za prepoved "stare" Ukrajinske pravoslavne cerkve. "Trenutno doživljamo zgodovinske procese," odgovarja oče Polikarp. Pravi, da težava ni njihova Cerkev, ampak Rusija. A priznava, da v Ukrajinski pravoslavni cerkvi obstajajo posamezniki, tudi na višjih položajih, ki zavračajo odcepitev od Moskovskega patriarhata.
Oče Polikarp pravi, da moli za Zelenskega
A tudi izbris cerkve ni rešitev, pravi oče Polikarp, ki večkrat vodi žalne slovesnosti za padle v vojni. Mnogi ukrajinski vojaki so člani Ukrajinske pravoslavne cerkve in se vojskujejo za obstoj Ukrajine.
"Zame je uganka, da nas je napadla Rusija, ki nas ima za bratski narod," pravi oče Polikarp, ki sam že leta ne govori več rusko, ampak ukrajinsko. "Molim za Zelenskega, za svojo državo in naše ljudi," trdi.
Prestopi v novo Pravoslavno cerkev Ukrajine
Številni ukrajinski pravoslavni kristjani so v znak protesta proti dolgoletnim tesnim vezem Ukrajinske pravoslavne cerkve z Moskovskim patriarhatom od leta 2018 našli dom v novi Pravoslavni cerkvi Ukrajine, piše Focus. A nekateri, kot je oče Polikarp, ostajajo zvesti Ukrajinski pravoslavni cerkvi, tudi zaradi večstoletne tradicije.