Torek, 22. 8. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Je Trump le še lutka v rokah Wall Streeta in generalov?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,68
5
Kaj pomeni odhod Steva Bannona iz Bele hiše? Je to začetek konca Trumpovega predsednikovanja? Bosta večjo moč v Beli hiši dobila Wall Street in razvpita banka Goldman Sachs? In kako pomembno vlogo imajo upokojeni generali v Beli hiši? Poglejmo podrobneje.
Težave Donalda Trumpa, te se kopičijo od njegove izvolitve za predsednika ZDA novembra lani, so precej povezane z ideološko razklanostjo v republikanski stranki in s tem, da nima popolnoma zanesljive in trdne opore med republikanskim esteblišmentom v kongresu.
- To je mož, ki je Donalda in Melanio Trump pripeljal v Belo hišo
- Sta to moža, ki bosta zakuhala tretjo svetovno vojno?
- Bodo strmoglavili Trumpa in ga vrgli v zapor?
Bannonovo breitbartovsko populistično gibanje
Trump je zmagal na valovih populističnega gibanja, katerega cilje ideološko najbolj opredeljuje uredniška politika konservativnega spletnega medija Breitbart, kjer je imel in ima glavno besedo zgoraj omenjeni Bannon, zdaj že nekdanji glavni Trumpov svetovalec v Beli hiši.
Naštejmo glavne poudarke tako imenovanega breitbartovskega populizma oziroma banonizma.
- Nasprotovanje globalizmu, to je svobodni trgovini, in nadaljevanju deindustrializacije ZDA oziroma prenosu ameriške proizvodnje in delovnih mest iz ZDA v države s cenejšo delovno silo.
- Nasprotovanju politiki odprtih vrat, kar pomeni preprečevanje nezakonitega priseljevanja čez ameriško-mehiško mejo (od tod ideja o gradnji zidu na meji z Mehiko) in nasprotovanje politiki sprejemanja beguncev oziroma ekonomskih migrantov iz muslimanskih držav.
- Boj proti islamskemu terorizmu in zagovarjanje stališča, da je islamizem glavna nevarnost za ZDA in zahodno civilizacijo.
- Izolacionistično nasprotovanje tako imenovani politiki Invade and invite (poslovenjeno: osvoji ves svet in povabi ves svet, naj pride živet v ZDA), ki jo največkrat povezujejo z republikanskim senatorjem Johnom McCainom. Namesto vpletanja v tuje spore Bannon zagovarja načelo America First, Najprej Amerika. Torej nič več vojaških posredovanj na Bližnjem vzhodu (Irak, rušenje Gadafija v Libiji), ki so se izkazala za drage in spodletele pustolovščine. Namesto za vojaške pustolovščine si prizadevajo denar nameniti za obnovo propadajoče ameriške infrastrukture.
Prvi mož spletnega medija Breitbart Steve Bannon je pred lanskimi predsedniškimi volitvami najprej podpiral republikanskega predsedniškega Teda Cruza, a je že v začetku leta 2016 prestopil na Trumpov vlak. Poleti je prevzel vodenje Trumpove kampanje in najbogatejšega slovenskega zeta in našo rojakinjo Melanio pripeljal v Belo hišo.
Breitbartovski populizem nima podpore med republikanci v Washingtonu
A težava za breitbartovsko gibanje, če ga tako imenujemo, je, da je skoraj brez podpore pri republikanskih kongresnikih. Številni vodilni republikanci so tako že od vsega začetka nasprotovali Trumpu, številni so šele na koncu s kislim nasmeškom podprli newyorškega milijarderja (na primer kongresnik Paul Ryan).
Ti republikanci so ideološko veliko bolj naklonjeni svobodni trgovini in politiki odprtih vrat za priseljence ter so tesno povezani s tako imenovanim donor class (razred donatorjev, to so bogataši, kot sta brata milijarderja Charles in David Koch, ki podpirata republikansko stranko).
Nižji davki za najbogatejše in odprava Obamacara
Glavni cilj teh republikancev na ekonomskem področju so nižji davki, tako nižji davki na dobičke podjetij kot nižje davčne stopnje za najvišji dohodninski razred, in odprava Obamacara, torej splošnega zdravstvenega zavarovanja.
Bannon je bil že takoj od začetka ena od glavnih tarč medijev in demokratov (poleg njega so bili najbolj na udaru Mike Flynn, Sebastian Gorka in Stephen Miller), ki so ga vztrajno želeli vreči iz Bele hiše. Bannona so poskušali najprej očrniti kot antisemita, a ti očitki niso dosegli želenega učinka, saj je Breitbart, katerega prvi mož je bil in ostaja Bannon, medij, v katerem je zaposlenih veliko Judov in je proizraelsko usmerjen.
Bannon za višje davke za najbogatejše, a so ga zavrnili
Na drugi strani Bannon ni zagovornik odprave Obamacara, saj bi prizadel Trumpovo delavsko volilno bazo v industrijskih državah. Glede davkov pa je konec julija letos po poročanju ameriških medijev Bannon predlagal povečanje davčne stopnje za najbogatejše Američane: tisti, ki zaslužijo več kot pet milijonov dolarjev na leto (4,2 milijona evrov), bi plačali 44-odstotni davek.
Z večjim davčnim izplenom med najbogatejšimi bi Bannon financiral davčne olajšave za srednji sloj. Tega Bannonovega predloga republikanska stranka ni sprejela. Trenutno je najvišja davčna stopnja 39,6-odstotna: toliko morajo državi plačati vsi posamezniki, ki zaslužijo več kot 418.400 dolarjev na leto (več kot 355 tisoč evrov).
V medijih krožijo informacije, da sta imela pomembno vlogo pri izrivanju Bannona iz Bele hiše tudi Trumpova hčerka Ivanka in njen mož Jared Kushner. Bannonovi privrženci dvojcu Javanka Kushner (skovanka iz imen Jared in Ivanka) očitajo, da je v resnici naklonjen demokratom.
Moč vojaških jastrebov
Med republikanskim esteblišmentom so tudi veliki zagovorniki ameriških vojaških posredovanj v tujini in zaostrovanja odnosov s Putinovo Rusijo (na primer že omenjeni senator McCain). Glede na to, da Trump vse bolj rožlja z orožjem proti Severni Koreji, da se pojavlja ideja o vojaškem posredovanju v Venezueli in da ni konec zaostrenih odnosov z Rusijo, je to očiten znak Bannonove nemoči.
Trumpovo krmarjenje med strujami
Trump mora, če ne želi večjega razkola, krmariti med breitbartovskim populizmom in republikanskim esteblišmentom v kongresu, hkrati pa je nenehno pod pritiskom medijev, naklonjenih demokratski stranki in republikanskemu establišmentu. Nad vratom mu visi tudi preiskava o domnevnih nezakonitih povezavah z Rusijo.
Nekdanji bankir v investicijski banki Goldman Sachs Anthony Scaramucci je eden od najbolj gorečih Bannonovih nasprotnikov. Kratkotrajni Trumpov tiskovni predstavnik je malce pred Bannonovim odhodom medijem razlagal, da se bo moral Trump odmakniti od Bannona in začeti voditi bolj sredinsko politiko.
Za nameček je Trumpa na nož pričakal tudi oblastno-uradniški aparat v tako imenovanem Beltwayu (to je izraz za ameriško prestolnico Washington in dele ameriških zveznih držav, ki obdajajo Washington D. C.), ki je naklonjen demokratom in ima močan vpliv tudi v državnih strukturah, kot so obveščevalne službe in vojska oziroma obrambno ministrstvo (temu oblastno-uradniškemu aparatu v Breitbartu pravijo globoka država).
Globoka država proti Trumpu
To je Trump kmalu neprijetno občutil na lastni koži, ko so iz obveščevalnih služb v medije curljale številne informacije in dezinformacije: o njegovem prvem svetovalcu za nacionalno varnost Miku Flynnu, o stikih med člani Trumpovega volilnega štaba in Rusi, o domnevnem ruskemu izsiljevanju Trumpa, o vsebini njegovih pogovorov s tujimi državniki …
Fotografija z 28. januarja letos nazorno pokaže, kako nemirni so bili zadnji meseci za Trumpovo administracijo. Od mož na fotografiji je Trumpov sodelavec ostal samo še podpredsednik ZDA Mike Pence, vsi drugi so že odšli iz Bele hiše. Najprej svetovalec za nacionalno varnost Mike Flynn (skrajno desno), ki ga je pokopal telefonski pogovor z ruskim veleposlanikom v ZDA Sergejem Kiseljakom, v zadnjih tednih pa so odšli še vodja osebja Reince Priebus (drugi z leve), Bannon in tiskovni predstavnik Bele hiše Sean Spicer (drugi z desne).
Mehičani in muslimani
Že od vsega začetka napovedi njegove kandidature za predsednika ZDA poleti 2015 se na Trumpa lepijo očitki, da si je pot v Belo hišo tlakoval s podpihovanjem rasizma in sovraštva do tujcev.
Nedvomno je Trump veliko glasov nabral tudi z velikokrat načrtno provokativnimi izjavami o Mehičanih in obljubo o gradnji zidu na meji z južno sosedo. Zagovarja tudi omejevanje priseljevanja iz muslimanskih držav, zlasti tistih, ki so gojišče islamskega terorizma.
Trump ponudil sodelovanje temnopoltim Američanom
A po drugi strani ni nabiral glasov z udrihanjem po temnopoltih Američanih. Še več, v svojih izjavah je propadanje ameriških velemest, v katerih večinoma živijo temnopolti, in naraščanje kriminala povezal s prenosom delovnih mest iz ZDA v tujino. Torej je prikazal temnopolte Američane kot največjo žrtev globalistične ideologije.
Že na samem začetku so imeli v Trumpovi vladi pomembno vlogo upokojeni generali. Eden od teh je upokojeni general marincev John Kelly, ki ga je Trump najprej izbral za vodenje ministrstva za domovinsko varnost. Konec julija je Kelly po odhodu Reincea Priebusa postal novi vodja osebja v Beli hiši. Po poročanju nekaterih medijev je on tisti, ki je zahteval od Trumpa, da odpusti Scaramuccija in Bannona. Kot kaže, bo imel Kelly zelo pomembno vlogo v Beli hiši in bo stvari vodil s trdo roko.
Očitki o Trumpu in belih rasistih
Tudi očitki iz demokratskega tabora in medijev, ki so se spet pojavili po neredih v Charlottesvillu, da je Trump zmagal zaradi glasov belih rasistov, so na precej majavih nogah. V tako imenovanih državah zarjavelega pasu (rust belt), kjer so beli volivci delavskega razreda tradicionalno naklonjeni demokratom, so za Trumpa predvsem zaradi nezadovoljstva z gospodarskim stanjem glasovali tudi volivci, ki so leta 2008 in 2012 navdušeno in brez zadržkov podprli temnopoltega Baracka Obama.
Tudi v južnih zveznih državah, v katerih je pred ameriško državljansko vojno vladalo suženjstvo, vpliv belih rasistov na Trumpovo izvolitev ni bil ključnega pomena. Poglejmo zvezno državo Louisiana, v kateri živi tudi nekdanji demokratski politik in nekdanji član zloglasnega Ku-klux-klana, zdaj pa republikanec David Duke. Ta je pred volitvami javno podprl Trumpa, kar so na velik zvon obešali tudi mediji.
Čeprav Trumpu očitajo, da je razdelil ZDA, pa so se rasni odnosi v ZDA, ki nikoli niso bili idealni, začeli krhati že v času Obamove administracije. Po uboju temnopoltega mladeniča so v mestu Ferguson v zvezni državi Missouri poleti 2014 izbruhnili rasni nemiri. Sledili so občasni nemiri po drugih mestih, in sicer zaradi resničnih ali domnevnih primerov neupravičenega policijskega nasilja nad temnopoltimi. Na drugi strani je prihajalo tudi načrtnih in hladnokrvnih umorov policistov.
Trump bi zmagal tudi brez volilne baze Davida Duka
Trump Dukove podpore ni bil najbolj vesel, ne nazadnje ima že leta o njem slabo mnenje. Leta 2000 tako Trump ni želel vstopiti v Reformno stranko, ker je bil v njej tudi Duke. V Louisiani je Trump novembra lani prepričljivo zmagal z malce več kot 58 odstotki (skoraj 1,2 milijona glasov). Koliko je k temu pripomogla Dukova volilna baza? Zanemarljivo malo.
Duke je bil namreč na dan predsedniških volitev novembra lani tudi eden od republikanskih kandidatov za člana ameriškega senata. Dobil je pičle tri odstotke oziroma manj kot 60 tisoč glasov. Torej bi tudi brez Dukove volilne baze Trump v Louisiani prepričljivo premagal demokratko Hillary Clinton.
Pred dnevi je v mestu Charlottesville v zvezni državi Virginia prišlo do spopadov med skrajno desnico oziroma belimi nacionalisti, ki so nasprotovali odstranitvi spomenika konfederacijskega generala Leeja (odstranitvi spomenikov pomembnih mož poražene, konfederacijske strani v ameriški državljanski vojni nasprotuje tudi večina Američanov, op. p.) in njihovimi nasprotniki. Med nasprotniki so bili tudi člani skrajno leve skupine Antifa. Nemiri v mestu so dosegli nasilni vrhunec, ko se je med skupino nasprotnikov skrajne desnice z avtomobilom namerno zapeljal član ene od organizacij belih nacionalistov. Napad je terjal eno smrtno žrtev in več ranjenih.
Beli nacionalisti se poskušajo "prilepiti" na Trumpa
Težava za Trumpa pa je, da poskušajo obrobne skrajno desne skupine, ki jih mediji med drugim označujejo kot bele nacionaliste in ne skrivajo svojih simpatij do nacizma in KKK ter so imele ključno vlogo pri protestih v Charlottesvillu, izkoristiti njegovo zmago za svojo promocijo. Pri čemer imajo veliko pozornost največjih medijev.
Bannonov odhod iz Bele hiše je tako po eni strani nekakšna piarovska poteza, ki naj pomiri duhove v ZDA po neredih v Charlottesvillu, a po drugi strani tudi logično dejanje postopnega zmanjševanja Bannonovega vpliva na Trumpovo administracijo.
Ena od številnih razlag Bannonovega odhoda, ki se je pojavljajo v zadnjih dnevih, je tudi ta, da je to posledica hudih bojev za prevlado v Beli hiši med Bannonom in Trumpovim glavnim ekonomskim svetovalcem Garyjem Cohnom. Tako številni ameriški mediji poročajo, da je Bannonov odhod velika zmaga za Cohna in Wall Street. Medtem ko je Bannon zagovornik protekcionizma, je Cohn, ki je bil nekdaj eden od glavnih bankirjev pri Goldman Sachsu, zagovornik svobodne trgovine.
Malo izplena za populiste, bolj so lahko zadovoljni na Wall Streetu
Dozdajšnje Trumpove poteze so namreč pomenile bolj zadovoljevanje zahtev republikanskega esteblišmenta in Wall Streeta oziroma finančnih institucij, tudi zahtev zagovornikov vojaških posredovanj v tujini, kot pa zahtev breitbartovskega populističnega gibanja, ki se še ni dovolj zasidralo v washingtonske oblastne strukture.
5