Južnokorejski poslanci odstavili predsednika Yoon Suk Yeola

Predlog za odstavitev predsednika Yoona so vložile opozicijske stranke, ki imajo v 300-članskem parlamentu 192 sedežev. Za odstavitev so glasovali 204 poslanci, 85 jih je bilo proti, trije so se vzdržali, osem glasov pa je bilo neveljavnih. Za odstavitev Yoona je bila potrebna dvotretjinska večina.

"Za ljudi – upamo, da bo vaš konec leta zdaj nekoliko srečnejši in da bodo vsa vaša odpovedana praznovanja ob koncu leta obnovljena. Prihodnost Republike Koreje in naše upanje sta v rokah ljudstva," je po glasovanju dejal predsednik parlamenta Woo Won Shik.

Odstavili so ga, a ne bo obupal

Yoon je medtem v odzivu sporočil, da začasno ustavlja svojo pot. "Čeprav se za zdaj ustavljam, se pot v prihodnost, ki sem jo prehodil v zadnjih dveh letih in pol, ne sme nikoli ustaviti. Nikoli ne bom obupal. Vaše kritike, pohvale in podporo si bom vzel k srcu in se do konca trudil za državo," je dodal. Prav tako je pozval h končanju politike "ekscesov in konfrontacij".

Zmaga ljudstva, zbralo se jih je 200 tisoč

Yoonovo odstavitev je med prvimi pozdravila glavna opozicijska Demokratska stranka in jo označila za zmago ljudstva. Veselili so se tudi mnogi, ki so se pred začetkom glasovanja zbrali pred parlamentom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po navedbah policije se je pred parlamentom zbralo najmanj 200 tisoč ljudi, ki so zahtevali odstavitev predsednika. Na drugi strani Seula v bližini trga Gwanghwamun pa je potekal shod v podporo Yoonu, ki se ga je udeležilo okoli 30 tisoč ljudi.

Z glasovanjem v parlamentu je bil Yoon suspendiran s položaja, vršilec dolžnosti predsednika pa je postal premier Han Duck Soo. Ta je že obljubil, da bo vso svojo moč usmeril v zagotavljanje stabilnega vodenja države.

Na ustavnem sodišču se lahko zaplete

Na ustavnem sodišču se bo zdaj začel postopek za odstavitev Yoona, svojo odločitev pa mora sodišče sprejeti v roku 180 dni. Ustavno sodišče bi sicer lahko tudi preprečilo odstavitev Yoona. Leta 2004 je denimo parlament odstavil takratnega predsednika Roh Moo Hyuna zaradi domnevnih kršitev volilne zakonodaje, a je ustavno sodišče odločitev parlamenta razveljavilo.

Južno Korejo je ščitil pred komunisti in protidržavnimi elementi

Yoon je z razglasitvijo vojnega stanja 3. decembra začasno ukinil državljanske svoboščine. Za svojo odločitev je nanizal vrsto razlogov, v prvi vrsti naj bi želel "zaščititi liberalno Južno Korejo pred grožnjami severnokorejskih komunističnih sil in odstraniti protidržavne elemente".

Na strehi parlamenta so kmalu zatem pristali helikopterji, medtem ko je skoraj 300 vojakov poskušalo stavbo zavarovati. Poslancem se je vendarle uspelo prebiti v parlament mimo vojakov in izglasovali so preklic vojnega stanja.

Opozicija je že prejšnjo soboto vložila predlog za odstavitev predsednika, a je zaradi bojkota Yoonove Ljudske stranke (PPP) poskus spodletel. Opozicija je nato vladajočo stranko obtožila, da je z oklepanjem oblasti in zavračanjem odstavitve predsednika izvedla "drugi državni udar".