Kdo sploh lahko še zaustavi Nemčijo?

Leta 2013 je imelo največje gospodarstvo na stari celini rekorden trgovinski presežek do tedaj – 199 milijard evrov. Izvoz blaga je leta 2013 po podatkih nemških statistikov znašel 1.093,9 milijarde evrov, uvoz pa 895 milijard evrov. Skupni izvoz blaga in storitev pa je znašal okoli 1.330 milijard evrov.

Nemški presežek večji od skupnega presežka Kitajske in Savdske Arabije Lani pa je nemško gospodarstvo še preseglo rekord glede trgovinskega presežka. Kot je izračunal münchenski gospodarski inštitut Ifo, ki ga vodi najbolj znani nemški ekonomist Hans-Werner Sinn, je Nemčija lani izvozila za 285 milijard ameriških dolarjev (252 milijard evrov) več blaga, kot ga je uvozila.

Na drugem mestu je Kitajska, ki je imela lani trgovinski presežek v višini 133 milijard evrov, na tretjem pa izvoznica črnega zlata Savdska Arabija z 89-milijardnim trgovinskim presežkom. Torej je bil nemški trgovinski presežek v blagovni menjavi večji od presežka drugouvrščene in tretjeuvrščene države skupaj.

Rekordni nemški oktober Lani je Nemčija, če upoštevamo podatke nemškega statističnega urada za prvih 11 mesecev in dodamo oceno decembrskega izvoza, izvozila za okoli 1.150 milijard evrov izdelkov. Oktobra lani je Nemčija tudi dosegla svoj lasten mesečni rekordni izvoz, saj je izvozila za 103,9 milijarde evrov izdelkov.

Kot poudarja Samo Kupljen, direktor Bauhausa in član upravnega odbora Slovensko-nemške gospodarske zbornice (ta združuje nemška podjetja v Sloveniji in podjetja, ki sodelujejo z nemškim gospodarstvom), je podatek o rekordnem trgovinskem presežku zelo pozitivna novica za Slovenijo.

Dobavitelji polizdelkov za nemško industrijo končnih izdelkov Slovenskemu gospodarstvu koristi povečan nemški izvoz (jedro tega izvoza je predvsem izvoz nemških avtomobilov in nemških strojev), saj smo dobavitelji nemški industriji. Slovenija v Nemčijo ne prodaja toliko končnih izdelkov, ampak polizdelke, ki jih v Nemci vgrajujejo v svoje končne izdelke, še poudarja Kupljen.

To nakazujejo tudi podatki Banke Slovenije o izvozu naše države v najmočnejšo evropsko državo. Slovenija je lani od januarja do novembra v Nemčijo izvozila za 4.290 milijard evrov blaga (uvoz je znašal 3.665,3 milijona evrov, kar pomeni, da je imela Slovenija lani v prvih 11 mesecih okoli 625 milijonov evrov presežka v trgovinski bilanci z Nemčijo).

Vpliv nemškega rekordnega oktobra na slovenski izvoz? Zanimivo je, da je imela lani Slovenija na mesečni ravni največji izvoz v Nemčijo septembra (455,8 milijona evrov) in oktobra (445,2 milijona evrov), torej tik pred oziroma v času zgoraj omenjenega rekordnega nemškega oktobrskega izvoza.

Nemški rekordni izvoz pa jezi zlasti nekatere evropske države, na primer Francijo in druge sredozemske države. Že leta 2010 je takratna konservativna francoska vlada pozvala Nemčijo, naj več uvaža, da bi tako podprla gospodarsko šibkejše partnerje v Evropi. Kritike nemškega izvoza Nekateri na jugu Evrope pa so tudi prepričani, da Nemčija vsaj deloma svoje izvozne rekorde dosega na račun drugih evropskih držav, in sicer s tem, da je imela nizko rast plač. S takšno dampinško strategijo naj bi ji uspelo doseči večjo konkurenčnost na svetovnem trgu.

S tem se ne strinjajo nemški ekonomisti. Jörg Krämer, glavni ekonomist v frankfurtski Commerzbank, je za nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung pojasnil, da je nemški izvoz močan zaradi velikega povpraševanja po izdelkih Made in Germany, zlasti v Aziji in vzhodni Evropi. Izvoz je pospešila tudi nižja vrednost evra.

Ifo napoveduje za letos še večji presežek Nemčija pa ne podira rekordov samo pri izvozu blaga, narašča tudi izvoz storitev in razvojne pomoči. Skupno je bil presežek lani v trgovinski bilanci 220 milijard evrov. Kot napoveduje Ifo, se lahko letos - zaradi nizkih cen nafte in konjunkture v najpomembnejših uvoznicah nemškega blaga in storitev zunaj evroobmočja - trgovinski presežek še poveča, in sicer na 240 milijard evrov.

V zadnjem času pa se je v Nemčiji povečala tudi domača poraba, ki je bila zadnja leta dokaj skromna. Povečalo se je zlasti povpraševanje gospodinjstev, ki jim koristi rast plač in stabilen trg dela. Povečana domača poraba tudi povečuje uvoz v Nemčiji.