Sreda,
24. 8. 2022,
6.15

Osveženo pred

2 leti, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

128

Natisni članek

Natisni članek

dan neodvisnosti napad Rusija vojna Ukrajina

Sreda, 24. 8. 2022, 6.15

2 leti, 3 mesece

Bizarne obtožbe na ruski televiziji: Ta država igra vlogo evropskega ISIS

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

128

182. dan vojne v Ukrajini. Na ruski nacionalni televiziji so v torek zvečer spregovorili o smrti Darje Dugine, ki je pred dnevi umrla v eksploziji avtomobila. V oddajo so povabili Putinove najljubše propagandiste, ki so Veliko Britanijo obtožili, da je sodelovala pri umoru Darje Dugine in da zato igra vlogo evropskega ISIS.

Dnevni pregled pomembnejših dogodkov:

21.37 Ukrajinski predsednik nagradil britanskega premierja
21.23 V ruskem napadu na ukrajinsko železniško postajo najmanj 15 mrtvih
20.49 Ukrajini ob dnevu neodvisnosti čestitke in podpora tudi iz Slovenije
19.27 Bizarne obtožbe na ruski televiziji: VB igra vlogo evropskega ISIS
19.10 "Putinov glavni cilj je obnoviti sovjetski imperij"
18.09 Rusija poskušala blokirati nagovor Zelenskega ZN
15.48 IAEA in Rosatom enotna glede inšpekcijskega obiska elektrarne Zaporožje
15.04 V Rusiji divjajo hudi gozdni požari
14.10 Predstavnik proruskih oblasti ubit po eksploziji bombe pod avtomobilom
13.42 Šojgu: Namen ruskega počasnega napredovanja v Ukrajini je izogibanje civilnim žrtvam
13.18 ZDA Turčijo svarijo pred sankcijami zaradi sodelovanja z Rusijo
12.07 Putinu ostane samo še ta možnost? "Tarča bo predvsem Zahodni Balkan."
10.28 Ruske lokalne oblasti svojim prebivalcem v posvojitev ponujajo ukrajinske otroke
9.38 Ukrajina praznuje dan neodvisnosti
8.24 "Smo na točki preobrata. Ukrajina gre v protiofenzivo."
7.33 Rusija obstreljuje jame z radioaktivnim prahom, povečana je stopnja sevanja 
7.00 Civilisti bežijo iz Kijeva 
6.27 Erdogan: Krim je ukrajinski

21.37 Ukrajinski predsednik nagradil britanskega premierja

Britanski premier Boris Johnson je danes nenapovedno prispel v Ukrajino, ki natanko šest mesecev po začetku ruske agresije praznuje dan neodvisnosti. "To je tretji obisk Borisa Johnsona v Ukrajini od začetka ruske invazije. Vse države nimajo te sreče, da bi imele tako dobrega prijatelja," je ob sprejemu visokega gosta dejal ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski.

Zelenski je Johnsonu podelil red svobode, najvišje ukrajinsko odlikovanje, ki ga lahko prejme tuj državljan. "Ukrajinci imajo močno željo, da se branijo. In tega Putin ne razume," je dejal Johnson in dodal: "Ker branite svojo pravico do življenja v miru in svobodi, bo Ukrajina zmagala." Napovedal je tudi novo vojaško pomoč Kijevu v vrednosti 64 milijonov evrov.

"Kar se dogaja v Ukrajini, se tiče vseh nas. Zato sem danes v Kijevu. Zato bo Velika Britanija še naprej stala ob strani našim ukrajinskim prijateljem," je Johnson, ki bo položaj premierja zapustil čez manj kot dva tedna, sporočil na svojem profilu na Twitterju.

Boris Johnson je sicer med politiki, ki so najbolj odločno podprli Ukrajino v spopadu z Rusijo, zato ga v Kijevu zelo spoštujejo. Devetega aprila je namreč prispel v Ukrajino kot prvi voditelj države G7 od začetka vojne, ki se je začela 24. februarja.

21.23 V ruskem napadu na ukrajinsko železniško postajo najmanj 15 mrtvih

V ruskem napadu na železniško postajo osrednji Ukrajini je bilo danes ubitih najmanj 15 ljudi, 50 pa jih je bilo ranjenih, je v videonagovoru na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Po njegovih besedah so na terenu že reševalci, vendar bi število mrtvih lahko še naraslo.

"Pravkar sem prejel informacije o ruskem raketnem napadu na železniško postajo v regiji Dnepropetrovsk (...). Najmanj 15 ljudi je bilo ubitih, okoli 50 pa ranjenih," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Zelenski. Ruske rakete so po njegovih besedah zadele vagone na postaji Čaplino. Po navedbah lokalnih oblasti je bil ubit tudi 11-letni otrok.

Ukrajina je sicer danes, ko mineva šest mesecev od začetka ruske invazije na Ukrajino, obeležila 31. dan neodvisnosti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem obljubil, da se bodo za zmago borili do konca in ne bodo popuščali. Izrazi podpore in čestitke Ukrajini so se vrstili z vsega sveta. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ponovil prepričanje, da Rusija v vojni v Ukrajini ne sme zmagati.

20.49 Ukrajini ob dnevu neodvisnosti čestitke in podpora tudi iz Slovenije

Premier Robert Golob je danes čestital Ukrajini za dan neodvisnosti. V čestitki je poudaril, da ji Slovenija v tej neizzvani vojni stoji ob strani in da je njena predana partnerica na poti okrevanja, je vlada sporočila na Twitterju. Ukrajini so čestitali in izrazili podporo Slovenije tudi na zunanjem ministrstvu.

Premier Golob je v čestitki izpostavil, da je Slovenija "predana partnerica Ukrajine na njeni poti okrevanja v prihodnje – postanite močnejši, boljši in odpornejši", so zapisali. Zunanje ministrstvo je ob dnevu neodvisnosti izrazilo "iskrene čestitke Ukrajini in pogumnim Ukrajincem". "Obe državi sta zavezani nadaljnji krepitvi prijateljskih vezi v korist obeh narodov. Slovenija v teh težkih časih podpira Ukrajino," so zapisali na Twitterju.

Na Ljubljanskem gradu so danes tuji veleposlaniki v Sloveniji skupaj razvili veliko ukrajinsko zastavo in tako izrazili podporo Ukrajini. Kot so sporočili z britanskega veleposlaništva, ki je skupaj z ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani nudilo tehnično podporo, je ob tem nastal videoposnetek, ki ga je veleposlaništvo objavilo na svojih družbenih omrežjih. Ukrajinski veleposlanik Andrij Taran, ki v videoposnetku pojasnjuje simboliko ukrajinske zastave, je pri tem poudaril, da so tudi barve ukrajinske zastave odraz njihove želje po miru v Ukrajini. Kot je dejal, verjame, da bo s takšno stopnjo mednarodne podpore, kot je bila izražena danes, agresor poražen, agresija ustavljena in da se bo mir vrnil v celotno Ukrajino.

V Ukrajini so danes zaznamovali 31. dan neodvisnosti, potem ko se je država leta 1991 osamosvojila od nekdanje Sovjetske zveze. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem v luči ruske invazije v svojem nagovoru obljubil, da se bodo "borili do konca", z vsega sveta pa se vrstijo čestitke in izrazi podpore Ukrajini.

19.27 Bizarne obtožbe na ruski televiziji: VB igra vlogo evropskega ISIS

Na ruski nacionalni televiziji so v torek zvečer spregovorili o smrti Darje Dugine, 29-letne hčerke vplivnega filozofa Aleksandra Dugina, ki je pred dnevi umrla v eksploziji avtomobila. Rusi so za njeno smrt obtožili Ukrajince, ki pravijo, da so jo ubili ruski plačanci. V torkovo oddajo so povabili Putinove najljubše propagandiste, ki so tokrat za umor obtožili zahodne države.

Novinar Aleksej Anpilogov je na začetku oddaje dejal, da so "ta umor naročile ukrajinske posebne službe, a tudi zahodne obveščevalne službe". "Vedno ubijajo pridne ljudi, ki nasprotujejo zahodnim projektom," je povedal. "Teroristično dejanje, v katerem je bila ubita Darja Dugina, je bila žal uspešna vojaška akcija treh strani. Za tem stojijo: Ukrajina, Estonija in Velika Britanija," je dejal vojaški strokovnjak Igor Koročenko.

"Britanski vpliv v tej teroristični misiji kot tudi v vojni proti Rusiji, je vedno bolj očiten. Velika Britanija je začela igrati vlogo evropskega ISIS. Povzročiti želijo kaos in uničiti stabilnost na celi celini. Politični umori in teroristična dejanja niso značilnost le britanskih obveščevalnih služb, ampak celotne monarhije in krone," je prepričan profesor Dmitrij Evstafije. "Glavni cilj Velike Britanije je uničenje Rusije. Zanje smo vsi legitimne tarče. Zahod se podaja v odkrito vojno proti Rusiji," je nadaljeval voditelj Vladimir Solovjov in Ruse opozoril, naj bodo pozorni, kaj pripravlja Zahod.

"Smo v vojni z Veliko Britanijo in ZDA. Prej ali slej se bodo v tem spopadu pojavili Natovi vojaki. Na ta scenarij se moramo pripraviti," je ob koncu oddaje dejal član ruske dume Andrej Guruljov.

19.10 "Putinov glavni cilj je obnoviti sovjetski imperij"

Glavni cilj ruskega predsednika Vladimirja Putina je obnova sovjetskega imperija in Ukrajina je zelo pomemben del njegovega načrta, je dejal kijevski župan Vitalij Kličko. Dodal je, da se Ukrajina v vojni z Rusijo ne bori le za svojo neodvisnost, ampak za vse evropske narode. 

"Trenutno se borimo za svojo neodvisnost. Borimo se tudi za vas, za vsakega izmed vas. Borimo se za naše vrednote, za demokratične vrednote in za demokratično prihodnost," je Kličko dejal za Sky News.

18.09 Rusija poskušala blokirati nagovor Zelenskega ZN

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v videonagovoru Varnostnemu svetu Združenih narodov poudaril pomen ukrajinske neodvisnosti za ves svet. Njegov nagovor je neuspešno skušala blokirati Rusija, ki je zahtevala, da se mora Zelenski, če želi govoriti pred VS ZN, zasedanja udeležiti v dvorani, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Danes naša država praznuje dan neodvisnosti in zdaj lahko vsi vidijo, kako zelo je svet odvisen od naše neodvisnosti," je v nagovoru dejal ukrajinski predsednik. Opozoril je, da bodo "ruski morilci verjetno končali v Evropi, Aziji, Afriki in Latinski Ameriki", če Rusije ne ustavijo v Ukrajini.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v nagovoru VS ZN dejal, da nima upanja v čimprejšnji konec vojne v Ukrajini, češ da "kljub napredku na humanitarnem področju ni videti, da bi se spopadi v Ukrajini lahko kmalu končali". Opozoril je, da se še vedno pojavljajo območja, kjer bi lahko prišlo do dodatnega stopnjevanja napetosti. Guterres je spomnil tudi na ruski napad na Ukrajino pred natanko šestimi meseci. V vojni je bilo ubitih ali ranjenih na tisoče civilistov, med njimi na stotine otrok.

Generalni sekretar je opozoril, da je bil svet priča hudim kršitvam mednarodnega prava na področju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Vendar mu dogovor o izvozu žita iz Ukrajine, ki sta ga Moskva in Kijev sklenila konec julija, daje upanje za prihodnost, je dejal.

15.48 IAEA in Rosatom enotna glede inšpekcijskega obiska elektrarne Zaporožje

V Istanbulu sta se danes srečala vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi in vodja ruskega jedrskega operaterja Rosatom Aleksej Likačev. Govorila sta o pričakovanem inšpekcijskem pregledu jedrske elektrarne Zaporožje, ki je trenutno pod ruskim nadzorom. Rosatom se z organizacijo misije strinja.

Grossi in Likačev sta "podrobno razpravljala o vseh vprašanjih v zvezi z načrtovano misijo IAEA v jedrski elektrarni v Zaporožju," so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz Rosatoma. "Ruska stran se strinja z namero (...), da bo takšno misijo organizirala v bližnji prihodnosti, in sicer takoj ko bodo vojaške razmere na terenu to dopuščale," so še dodali v Rosatomu.

Likačev je poudaril, da je bila in ostaja "varnost jedrskih objektov, ne glede na to, kje se nahajajo, glavna prednostna naloga Rusije".

Rusko zunanje ministrstvo je sicer v torek obtožilo ZN, da preprečujejo izvedbo misije IAEA v jedrski elektrarni. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je dejala, da se nihče, z izjemo Rusije, ne zanima za misijo. "Dejstvo, da potovanje še ni bilo izvedeno, je žalostna posledica podle igre sekretariata ZN," je opozorila.

Največjo evropsko jedrsko elektrarno s šestimi reaktorji na jugu Ukrajine od marca zaseda ruska vojska. V zadnjem času je bilo območje okrog elektrarne in bližnjega mesta Energodar pogosto tarča obstreljevanja, za kar Rusija in Ukrajina obtožujeta druga drugo.

Hkrati je v mednarodni skupnosti strah pred poškodbami jedrskega objekta vse večji. Pogajanja o misiji IAEA v Zaporožju so privedla tudi do spora o tem, ali bodo strokovnjaki v elektrarno prispeli prek ozemlja pod ruskim nadzorom ali prek ukrajinskega ozemlja, kar bi bilo po mednarodnem pravu pravilno. Po poročanju AFP naj bi se v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom s tem sicer strinjal tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

15.04 V Rusiji divjajo hudi gozdni požari

Rusija se sooča s težkimi razmerami zaradi velikih goznih požarov, zlasti v regiji nedaleč od Moskve, od kjer vonj po dimu sega celo do prestolnice, je danes na videokonferenci z regionalnimi uradniki dejal ruski predsednik Vladimir Putin. "Zaradi slabih vremenskih razmer je situacija v številnih regijah evropskega dela države težka," je dejal. "Gre predvsem za gozdne požare v regiji Rjazan, ki se nahaja približno 250 kilometrov vzhodno od Moskve," je še dodal.

Po podatkih lokalnih služb za izredne razmere so požari v Rjazanu opustošili več kot 11.700 hektarjev zemlje, dnevne temperature pa so presegle 31 stopinj Celzija. Pihal je tudi veter s sunki do 10 metrov na sekundo. Na teren so poslali več kot 9.500 gasilcev in reševalcev ter osem specializiranih letal in sedem helikopterjev, je na srečanju povedal vršilec dolžnosti guvernerja regije Pavel Malkov. 

Opozoril je, da so gasilci in reševalci pred težko preizkušnjo, saj padavin ni in jih niti ne pričakujejo v kratkem. Prepričan je, da bodo "požare obvladali v dveh do treh dneh in jih popolnoma pogasili v enem do dveh tednih".

Prejšnji teden je dim iz požarov, ki so trajali več dni, prekril dele Moskve, v ponedeljek pa je bilo v več mestnih četrtih čutiti oster vonj po požigalnem dimu.

14.10 Predstavnik proruskih oblasti ubit po eksploziji bombe pod avtomobilom

V napadu z bombo, podstavljeno pod avtomobil, je bil ubit predstavnik proruskih oblasti v okupiranem delu ukrajinske regije Zaporožje, so danes po navedbah britanskega BBC sporočile lokalne samooklicane proruske oblasti.

Predstavnik proruskih oblasti Ivan Suško, ki je predsedoval lokalnemu svetu v kraju Mihajlivka v bližini mesta Doneck, je umrl v bolnišnici, potem ko je bil hudo ranjen, ko je pod njegovim avtomobilom eksplodirala bomba.

Mihajlivka ima približno 11 tisoč prebivalcev in se nahaja v bližini Donecka, hkrati pa je tudi zgolj 63 kilometrov oddaljena od jedrske elektrarne v Zaporožju.

Suško je zadnji v vrsti predstavnikov samooklicanih proruskih oblasti, ki je bil ubit v okupiranih regijah Ukrajine. Ubitih je bilo že več visokih uradnikov, pred dvema tednoma so denimo pred njegovim domom ustrelili namestnika vodje mestne uprave v Novi Kahovki.

Najbolj odmeven primer uboja z bombo pod avtomobilom med vojno v Ukrajini pa se je zgodil v nedeljo, ko je v eksploziji avtomobila v bližini Moskve umrla Darja Dugina, hči vplivnega ruskega desničarskega ideologa Aleksandra Dugina, ki ga mediji pogosto označujejo za "Putinove možgane".

13.42 Šojgu: Namen ruskega počasnega napredovanja v Ukrajini je izogibanje civilnim žrtvam

 Napredovanje ruske vojske v Ukrajini se je upočasnilo, vendar je to namerna odločitev, da bi se izognili civilnim žrtvam, je danes med obiskom v uzbekistanski prestolnici Taškent dejal ruski obrambni minister Sergej Šojgu, poroča britanski BBC. Zahodni analitiki medtem trdijo, da sta glavna razloga slaba logistika in ukrajinski odpor.

"Med posebno vojaško operacijo strogo upoštevamo norme o človekovih pravicah. Napadi se z zelo natančnim orožjem izvajajo na ukrajinske vojaške objekte – na poveljniške centre, letališča, skladišča, obrambno utrjena območja in vojaške proizvodne objekte," je dejal Šojgu.

Poudaril je, da ruske sile delajo vse, da bi se izognile civilnim žrtvam. "Jasno je, da to upočasnjuje hitrost napredovanja, vendar to počnemo namenoma," je še dodal. Hkrati je zatrdil, da operacija v Ukrajini poteka po načrtih, in zanikal, da so civilisti tarča ruskih napadov.

Tudi drugi predstavniki ruskih oblasti nenehno opozarjajo, da ne ciljajo civilistov, kar pa mnoge mednarodne agencije zavračajo, nekatere organizacije za človekove pravice, kot je Amnesty International, pa Rusijo obtožujejo vojnih zločinov.

Medtem imajo zahodni analitiki drugačno mnenje glede počasnega napredovanja ruskih sil. Trdijo namreč, da je zastalo zlasti zaradi ukrajinskega odpora in slabe logistične podpore. Tudi britansko obrambno ministrstvo opozarja, da ofenziva v regiji Donbas napreduje zgolj minimalno, Rusija pa naj bi pričakovala velik ukrajinski protinapad.

13.18 ZDA Turčijo svarijo pred sankcijami zaradi sodelovanja z Rusijo

Glavno turško podjetniško združenje TUSIAD je potrdilo, da je od ameriškega finančnega ministrstva prejelo pismo, ki podjetja in banke svari pred sankcijami v primeru nadaljevanja sodelovanja z Rusijo, danes poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V pismu, ki sta ga prejela združenje TUSIAD in ameriška trgovinska zbornica v Turčiji, namestnik ameriške finančne ministrice Wally Adeyemo opozarja, da bi ZDA lahko uvedle sankcije proti turškim bankam in podjetjem, če bodo še naprej sodelovala z Rusijo.

Združenje TUSIAD je v torek sporočilo, da je pismo posredovalo turškima ministrstvoma za zunanje zadeve in za finance. Turške oblasti se na pismo za zdaj niso uradno odzvale, še poroča AFP.

Adeyemo je že junija, ko je obiskal Ankaro in Istanbul, izrazil zaskrbljenost Washingtona, ker se ruski oligarhi in velika podjetja prek turških podjetij in bank izogibajo sankcijam proti njim zaradi vojne v Ukrajini.

Turčija, ki je članica zveze Nato in je v dobrih odnosih tako z Moskvo kot Kijevom, si prizadeva ostati nevtralna glede vojne v Ukrajini ter se ni pridružila mednarodnim sankcijam proti Rusiji zaradi vojne.

Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov turški kolega Recep Tayyip Erdogan sta se na srečanju v Sočiju v začetku meseca dogovorila tudi o krepitvi gospodarskih odnosov med državama.

Glede na uradne podatke se je vrednost turškega izvoza v Rusijo med majem in julijem letos povečala za skoraj 50 odstotkov glede na enako obdobje lani. Povečuje se tudi uvoz ruske nafte v Turčijo, državi pa sta se dogovorili, da Turčija za ruski plin plačuje v rubljih.

12.07 Putinu ostane samo še ta možnost? "Tarča bo predvsem Zahodni Balkan."

"Ruski predsednik Vladimir Putin bo zaradi neuspehov v Ukrajini primoran začeti sprožati oborožene spopade po svetu. S tem bo poskušal preusmeriti pozornost Zahoda z Ukrajine. Glavna tarča Rusije pa bodo države Zahodnega Balkana," je za Sky News dejal nekdanji britanski veleposlanik v Rusiji Roderic Lyne. "Menim, da bo Rusija postala tudi zelo aktivna v državah vzhodne in severne Afrike," je še poudaril Lyne.

Nekdanji veleposlanik tudi meni, da bo Rusija v nekem trenutku morala na lastno pobudo začeti mirovne pogovore s Kijevom. "Rusija bo pristala na mir, če bo Kijev priznal neodvisnost okupiranih delov Ukrajine," je dodal Lyne, ki meni, da bo v prihodnjih mesecih manj spopadov med obema stranema. "Tako ruska kot ukrajinska vojska sta že izčrpani. Zato menim, da bodo v prihodnjih mesecih le posamezni spopadi med obema stranema," je pojasnil Lyne, ki tudi poudarja, da ruska invazija Ukrajine traja več kot šest mesecev. "Putin je popolnoma obseden z Ukrajino. In to že od leta 2014. O koncu spopadov sploh ne razmišlja," je še dejal Lyne.

11.48 Generalni sekretar Nata ob dnevu neodvisnosti Ukrajine pohvalil ukrajinsko vojsko

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v videoposlanici ob današnjem dnevu neodvisnosti Ukrajine in točno pol leta po začetku ruske invazije v tej državi pohvalil ukrajinsko vojsko. "Še naprej lahko računate na Natovo podporo, dokler bo potrebna," je poudaril po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Stoltenberg je izkazal spoštovanje vsem, ki so v vojni umrli ali bili ranjeni, ter vsem Ukrajincem, ki se borijo za svojo državo, svojo svobodo in svoje bližnje.

Ob tem je ponovil prepričanje, da Rusija v vojni v Ukrajini ne sme zmagati. "Ukrajina mora prevladati in bo prevladala," je poudaril. "Ob dnevu neodvisnosti vam želim moč in uspeh," je še dejal.

Za britanski medij Sky News je generalni sekretar Nata sicer ocenil, da se bo vojna v Ukrajini najverjetneje končala za pogajalsko mizo. Kako se bo razpletla, pa bo po njegovih besedah povsem odvisno od moči na bojišču, zato bo Nato še naprej podpiral ukrajinske sile.

10.28 Ruske lokalne oblasti svojim prebivalcem v posvojitev ponujajo ukrajinske otroke

Le nekaj ur je bila na spletu dostopna uradna spletna stran lokalne ruske javne uprave, ki je nehote razkrivala grozodejstva ruske vojske, povezana z ukrajinskimi otroki, razkriva poročilo ameriškega think-thanka Vojni inštitut. Oblast v ruski regiji Krasnodar, le nekaj sto kilometrov od Krima, je namreč svoje prebivalce obvestila o "priložnosti" za posvojitev otroka.

Kot so zapisali javni uslužbenci, so prek posebnega programa iz vzhodne Ukrajine v posvojitev v Rusijo že pripeljali več kot tisoč ukrajinskih otrok, 300 novih otrok pa je na voljo samo za prebivalce Krasnodara. Ti bodo ob posvojitvi dobili še enkratno finančno nagrado države.

9.38 Ukrajina praznuje dan neodvisnosti

V Ukrajini danes praznujejo 31. dan neodvisnosti, potem ko se je država leta 1991 osamosvojila od nekdanje Sovjetske zveze. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem v luči ruske invazije v svojem nagovoru obljubil, da se bodo "borili do konca", z vsega sveta pa se vrstijo čestitke in izrazi podpore Ukrajini.

V svojem rednem nočnem nagovoru je ukrajinski predsednik dejal, da Ukrajina praznuje "dan svoje zastave", medtem ko se "bori proti najhujši grožnji svoji državnosti", poroča britanski BBC. Danes sicer mineva natanko pol leta, odkar je Rusija začela invazijo na Ukrajino.

V današnjem govoru ob dnevu neodvisnosti je nato Zelenski obljubil, da se bo njegova država proti ruski invaziji borila do konca in da ne bo "nobenega popuščanja ali kompromisa". "Ne zanima nas, kakšno vojsko imate, skrbi nas le naša zemlja. Zanjo se bomo borili do konca," je dodal.

Pred tem je predstavil tudi nekatere dejavnosti, ki jih ukrajinske oblasti načrtujejo ob državnem prazniku, vključno s podelitvijo priznanj ljudem "iz vseh družbenih slojev", ki so pomagali pri vojnih prizadevanjih. Znova je posvaril tudi pred možnostjo ruskih napadov.

"Zavedati se moramo, da so danes mogoče grozljive ruske provokacije in brutalni napadi. Ukrajinske oborožene sile in naša obveščevalna služba bodo storile vse, da bi zaščitile ljudi," je dejal ukrajinski predsednik. Ljudi je pozval, naj upoštevajo varnostna pravila, ki veljajo v večjih mestih, kot sta Kijev in Harkov, vključno s policijsko uro.

Na dan neodvisnosti je v središču Kijeva sicer običajno bila množična vojaška parada, danes pa so na glavni ulici namesto ukrajinskih tankov na ogled uničena ali zasežena vozila ruske vojske. Praznovanj ne bo.

Medtem se ob ukrajinskem prazniku z vsega sveta vrstijo čestitke in izrazi podpore državi ob ruski agresiji. Med drugim so čestitke Ukrajini izrazili tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu.

"Iskrene čestitke Ukrajini in pogumnim Ukrajincem ob dnevu neodvisnosti. Obe državi sta zavezani nadaljnji krepitvi prijateljskih vezi v korist obeh narodov. Slovenija v teh težkih časih podpira Ukrajino," so zapisali na Twitterju.

8.24 "Smo na točki preobrata. Ukrajina gre v protiofenzivo."

"Najslabši mogoči scenariji so za nami. Smo v fazi stabilizacije prvih bojnih linij po vsej državi. Smo na točki preobrata," je za CNN dejal ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov. Ukrajinec je v pogovoru za ameriški medij tudi poudaril, da bo Ukrajina kmalu prešla v protiofenzivo.

"Ena izmed največjih nevarnosti za uspeh naše obrambe pred okupatorjem pa je, da nas mednarodna javnost pusti na cedilu. Jaz temu pravim sindrom utrujenosti in vse razpoložljive vire moramo uporabiti, da na Zahodu ljudje ne pozabijo na nas," je še dejal Reznikov.

8.14 Rusija in Ukrajina v ZN znova z medsebojnimi obtožbami glede jedrske elektrarne v Zaporožju

Rusija je v torek sklicala zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov, da bi preučili nevarnosti, ki jih obstreljevanje in vojaška prisotnost predstavljata za ukrajinsko jedrsko elektrarno v Zaporožju. Na zasedanju sta si Rusija in Ukrajina izmenjali obtožbe o tem, kdo ogroža elektrarno, ZN pa so pozvali, naj se objekt izolira od vojne.

7.33 Rusija obstreljuje jame z radioaktivnim prahom, povečana je stopnja sevanja 

Ukrajinska obveščevalna služba trdi, da Rusija poskuša obstreljevati "pepelnice", jame z radioaktivnim pepelom v ukrajinski jedrski elektrarni Zaporožje, da bi "dvignila oblake radioaktivnega prahu". V posodobitvi, objavljeni na uradnem kanalu agencije na Telegramu, so uradniki objavili, da so bili minometni napadi na okoliška predmestja Energodarja usmerjeni v "pepelnice" tovarne v Zaporožju.

"To so jame, kjer se skladišči pepel, ki nastaja pri obratovanju termoelektrarn. Ti odpadki imajo visoko koncentracijo strupenih snovi in ​​vsaj 2,5-krat večjo stopnjo sevanja od okolja. V okolici Energodarja nastajajo oblaki prahu, ki jih raznaša veter. Monitoring sevalnega ozadja, ki ga izvajajo v bližini nuklearke, kaže na povečanje stopnje sevanja," so zapisali. 

7.03 ZDA pošiljajo največji sveženj vojaške pomoči do zdaj, pomoč pošilja tudi Nemčija

ZDA bodo objavile nov sveženj varnostne pomoči za Ukrajino v višini približno treh milijard dolarjev, ​​so sporočili uradniki.

Celoten sveženj pomoči bo največji do zdaj in bo vključeval denar za majhne brezpilotne letalnike puma, ki se izstreljujejo ročno, nadzorne brezpilotne letalnike daljšega dosega scan eagle, ki se izstreljujejo s katapultom, in british vampire, brezpilotni zračni sistem, ki ga je mogoče izstreliti z ladje.

Tudi Nemčija bo Ukrajini priskrbela dodatnih 500 milijonov evrov vojaške pomoči. Večina naj bi bila dostavljena prihodnje leto, je dejal tiskovni predstavnik vlade. Oprema bo vključevala tri protiletalske sisteme IRIS-T, nekaj oboroženih reševalnih vozil, 20 raketometov, precizno strelivo in opremo za boj proti dronom.

7.00 Civilisti bežijo iz Kijeva 

Številni civilisti poskušajo zapustiti Kijev zaradi strahu pred ruskim napadom, pravi svetovalec ukrajinskega predsednika Aleks Rodnjanski

"Ljudje se odzivajo na novice. Poskušajo si narediti načrte za nepredvidljive razmere, nočejo preživeti preveč časa v bližini središča, v bližini naših vladnih zgradb," je dejal.

6.27 Erdogan: Krim je ukrajinski

Na Krimski platformi je Ukrajina poskušala mobilizirati mednarodno podporo za vrnitev Krimskega polotoka, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.

"Krim je bil in je del Ukrajine, tako kot sta Gdansk ali Lublin del Poljske, kot je Nica del Francije, Köln je del Nemčije, Rotterdam pa je del Nizozemske," je dejal poljski predsednik Andrzej Duda.

Da Krim očitno pripada Ukrajini, je dejal tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, čigar država ima dobre odnose tudi z Rusijo. "Vrnitev Krima Ukrajini je bistvena potreba z vidika mednarodnega prava," je dejal v videosporočilu na drugem vrhu Krimske platforme.

Erdogan je dejal, da bo Ankara še naprej podpirala Krimsko platformo, ki je bila ustanovljena za mirno rešitev vprašanja Krima, poroča Anadolija. "Načelno stališče Turčije nima samo pravne, ampak tudi moralno podlago," je dejal Erdogan.

Novice "Ta fotografija je popoln prikaz današnje Rusije"
Novice Tako se je ukrajinska vojska zahvalila ruskemu turistu
Vladimir Putin
Novice Ruski insajderji: Putin razmišlja o ekstremni opciji
Uljanov
Novice Škandal ruskega diplomata v Avstriji: trdi, da ga niso razumeli