Četrtek, 8. 6. 2017, 7.10
7 let, 2 meseca
Ko ne veš, ali te čaka sladka zmaga ali grenek poraz
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,20
V Veliki Britaniji bodo danes volivci izbirali nov britanski parlament. Po nekaterih anketah bo izid dvoboja med vladajočimi konservativci in opozicijskimi laburisti zelo tesen.
Še pred tedni se je zdelo, da konservativci Therese May stopajo proti zanesljivi zmagi na predčasnih volitvah in da bodo krepko povečali svojo večino v britanskem parlamentu pred laburisti.
Preberite še:
- Britanci na predčasnih volitvah volijo nov parlament
- Je Velika Britanija na poti v socializem?
- Bodo legendarno Margaret Thatcher dokončno pokopali?
- Britanska tiha revolucija
- Teroristični napad v Londonu
Slavje konservativcev na majskih lokalnih volitvah, nato pa ...
Potem ko je 18. aprila letos Mayeva napovedala predčasne volitve, so konservativci 4. maja slavili na lokalnih volitvah, tudi v nekaterih dotedanjih laburističnih trdnjavah. To naj bi bil samo v uvod v še bolj bleščečo junijsko zmago na splošnih volitvah.
A nato je konservativna stranka, ki se od lanske jeseni predstavlja kot stranka nekakšnega sočutnega konservativizma, ki teži k socialni pravičnosti in se oddaljuje od thatcherjanskega ekonomskega liberalizma, objavila svoj predvolilni program.
Poleg varčevalnih ukrepov in neuspeha v boju proti islamskemu terorizmu sta Mayevi precej škodila tudi medla predvolilna televizijska nastopa in njena odločitev, da ne sodeluje na televizijskem soočenju vseh predsednikov strank.
Strah upokojencev pred odvzemom nepremičnin
V tem predvolilnem programu je bil predstavljen tudi ukrep, po katerem bi vsi upokojenci, ki imajo premoženje (prihranki in nepremičnine), večje od sto tisoč funtov (115 tisoč evrov), sami plačali stroške za svoje zdravljenje oziroma zdravstveno oskrbo.
Če ne bodo mogli plačati stroškov, bo sledila prisilna prodaja nepremičnine, izkupiček prodaje pa bo namenjen za poplačilo stroškov oskrbe.
Ta ukrep, ki so mu mediji nadeli ime davek na demenco, je dvignil veliko prahu in zmanjšal priljubljenost konservativcev. Mayeva je, ko je videla, kakšen negativen odziv je sprožil omenjeni načrt, skušala pomiriti javnost z zagotovili, da bodo omejili število ljudi, ki bodo morali sami plačati svojo oskrbo.
Jeremy Corbyn lahko zaradi napak, ki jih je storila Theresa May, zdaj upa celo na zmago.
Napad v Manchestru
Velik udarec priljubljenosti konservativcev je bil tudi teroristični napad v Manchestru pred dobrima dvema tednoma, ko se je islamski skrajnež razstrelil in življenje vzel še 22 ljudem, večinoma otrokom in mladostnikom, ki so odhajali s koncerta.
Že takrat so nekateri krivdo za dogodek naprtili tudi Mayevi, ki je bila notranja ministrica od maja 2010 do julija 2016, ko je po odstopu Davida Camerona prevzela vajeti stranke in vlade.
Mayeva kljub opozorilom krčila število policistov
V času svojega ministrovanja je Mayeva med drugim v okviru varčevalnih ukrepov in s samozavestnimi besedami, da je mogoče narediti več z manj ljudmi, zmanjšala število policistov s 133 na 124 tisoč.
Po nekaterih podatkih se je od leta 2010, ko je Mayeva prevzela notranje ministrstvo, število policistov zmanjšalo celo za 20 tisoč, zaradi česar ima zdaj Velika Britanija, ko je na udaru islamskih skrajnežev, manj oboroženih policistov kot leta 2010.
Londonska krvava noč nožev
Še močnejše so bile kritike na račun Mayeve po sobotnem londonskem napadu treh islamskih skrajnežev, ki so najprej s kombijem zapeljali v množico ljudi, nato izstopili iz njih in z noži napadali mimoidoče.
Preden so jih ustrelili policisti, so skrajneži umorili osem ljudi, 48 pa so jih ranili. Po napadu je Mayeva sicer napovedala ostre ukrepe in boj proti islamskemu radikalizmu, a tudi tokrat se ni mogla izogniti kritikam.
"Mayeva ima na rokah kri nedolžnih državljanov"
Piers Morgan, vplivni britanski novinar in dober prijatelj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je Mayevi v svoji kolumni zaradi njenega zmanjševanja števila policistov in neuspeha pri boju proti islamskim skrajnežem (v Veliki Britaniji naj bi bilo najmanj 23 tisoč na nasilje pripravljenih džihadistov, op. p.) celo očital, da "ima na svojih rokah kri nedolžnih državljanov".
Sobotni londonski teroristični napad je sprožil veliko vprašanj o tem, kako uspešna je oblast v boju z islamisti. Še zlasti, ker ima policija podatke o islamskih skrajnežih, a pogosto ne stori nič. Eden od londonskih napadalcev je celo nastopal v dokumentarcu o britanskih islamistih z naslovom The jihadis next door (Džihadisti med nami). Zdaj Mayeva napoveduje tršo politiko.
Očitki, da laburisti simpatizirajo s teroristi
Sreča v nesreči za Mayevo je, da laburisti vzbujajo še manj zaupanja javnosti glede boja proti islamskemu terorizmu. Vodji laburistov Jeremyju Corbynu najbolj goreči kritiki celo očitajo simpatiziranje z islamskim terorizmom.
Iz vrst laburistov je tudi londonski župan pakistanskega rodu Sadiq Khan, ki je še pred nekaj meseci zatrjeval, da prebivalci v večetničnem in multikulturnem Londonu živijo v sožitju in da je britanska prestolnica najvarnejše velemesto na svetu.
Napadi v Londonu
Nato pa je marca letos islamski skrajnež z avtomobilom zbijal ljudi na westminstrskem mostu, nato pa še umoril neoboroženega policista v bližini parlamenta. V soboto je sledil še hujši napad s kombijem in noži.
Sadiq Khan, ki mu očitajo povezave z islamisti, je pred meseci dejal, da je terorizem postal del življenja v velikem mestu. Kljub sobotnemu napadu še vedno zatrjuje, da je London najvarnejše velemesto na svetu. Na fotografiji: Sadiq Khan in šefica londonske policije Cressida Dick.
Velika Britanija ima enokrožni večinski volilni sistem. To pomeni, da v vsakem volilnem okraju postane poslanec v Westminstru kandidat, ki dobi relativno večino glasov – torej ni treba, da dobi več kot polovico vseh glasov kot pri dvokrožnem večinskem volilnem sistemu, ampak samo največ glasov med vsemi kandidati v okraju.
Več glasov, a manj poslanskih sedežev
Zaradi večinskega volilnega sistema je tudi mogoče, da v parlamentu največ poslancev dobi stranka, ki dobi manj glasov na volitvah (tako imenovani popular vote). Tako so na primer na volitvah februarja 1974 konservativci dobili 37,9 odstotka glasov, a so imeli v parlamentu štiri poslance manj od laburistov, ki so dobili 37,2 odstotka glasov.
Kot vemo, se je nekaj podobnega zaradi volilnega sistema zgodilo tudi lani novembra v ZDA, ko je Donald Trump dobil manj glasov od Hillary Clinton, a je zbral več elektorjev.
Enostrankarska, koalicijska ali manjšinska vlada
Če nobena stranka ne bo dobila večine poslanskih sedežev v parlamentu (za sestavo enostrankarske vlade je treba imeti vsaj 326 sedežev), bo Velika Britanija dobila koalicijsko ali manjšinsko vlado.
Protislovne volilne ankete
Če so ankete v ZDA precej zgrešile izid lanskih ameriških predsedniških volitev, so aprila in maja letos v Franciji precej točno napovedale izid francoskih predsedniških volitev. Kako pa bo v Veliki Britaniji? Izidi britanskih anket so – tudi zaradi različnih metodologij – dokaj različni.
- Po anketah agencije Survation, ki sta jih objavila časopis Sunday Mail in televizijska oddaja Good Morning Britain, bi za konservativce volilo 40 oziroma 42 odstotkov, za laburiste pa 39 oziroma 40 odstotkov volivcev. Po anketah, ki sta bili opravljeni pred sobotnim terorističnim napadom, bi torej konservativci le za las slavili – z enim oziroma dvema odstotnima točkama prednosti.
- Več upanja na prepričljivo zmago za konservativce dajeta anketi agencije ICM, ki jo je objavil časnik The Guardian, in agencije Opinium. Po anketi ICM, ki je bila opravljena med preteklim petkom in nedeljo, bi za konservativce volilo 45 odstotkov, za laburiste pa 34 odstotkov volivcev. Po anketi agencije Opinium, ki je bila v celoti opravljena po sobotnem terorističnem napadu – med 4. in 6. junijem –, pa bi za konservativce glasovalo 43 odstotkov, za laburiste pa 36 odstotkov volivcev.
