Torek, 18. 2. 2025, 14.23
5 ur, 51 minut
Koliko denarja bo Slovenija dala za obrambo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,04
Leta 2014 si je Nato zastavil cilj, da bodo članice v desetih letih za obrambo namenjale vsaj dva odstotka BDP. Po desetih letih je Slovenija med osmimi državami v Natu, ki jim ni uspelo doseči tega cilja – lani je bila po izračunih zavezništva pri le 1,29 odstotka.
Zaradi ruske vojaške grožnje evropske države povečujejo obrambne izdatke. V prvi vrsti dviganja obrambnih proračunov so države, ki mejijo na Rusijo ali Belorusijo. Poljska naj bi letos za obrambo namenila kar 4,7 odstotka BDP (lani nekaj več kot štiri odstotke), Estonija napoveduje, da bo v nekaj letih dosegla pet odstotkov BDP. Kaj pa Slovenija? Po leta 2023 sprejeti obrambni resoluciji bo naša država najpozneje do leta 2030 dosegla dva odstotka BDP.
Leta 2014, ko so se ohladili odnosi med Zahodom in Rusijo zaradi ruske enostranske priključitve Krima, so si članice Nata postavile cilj, da v desetih letih za obrambo namenijo vsaj dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Slovenija ni dosegla cilja, dosegla naj bi ga do leta 2030
Po desetih letih je Slovenija med osmimi državami v Natu, ki jim ni uspelo doseči tega cilja – lani je bila po izračunih zavezništva pri le 1,29 odstotka. Po leta 2023 sprejeti obrambni resoluciji bo naša država najpozneje do leta 2030 dosegla dva odstotka BDP. To je za zdaj uradni cilj naše države.
Je pa Slovenija dosegla in presegla zavezo članic Nata glede povečanja izdatkov za novo opremo. Zastavljeni cilj je bil, da članice vsaj 20 odstotkov obrambnih izdatkov namenijo za opremo, Slovenija pa je bila lani pri 27,3 odstotka vseh obrambnih izdatkov.
Trump od evropskih držav zahteva več denarja za vojsko
Že v kampanji pred predsedniškimi volitvami leta 2016 je republikanec Donald Trump od evropskih držav (zlasti od velikih in bogatih, kot je Nemčija) zahteval, da povečajo obrambne izdatke, ne pa da kot nekakšni zastonjkarji računajo na ameriško vojaško pomoč. Takrat je Trump tudi grozil z izstopom ZDA iz Nata. Te grožnje v prvem mandatu ni uresničil, je pa zahteval, da članice Nata za obrambno namenjajo štiri odstotke BDP.
Ruski napad povečal obrambne izdatke
Bolj kot Trumpove grožnje pred volitvami leta 2016 in njegova politika v prvem predsedniškem mandatu je val dviganja obrambnih izdatkov sprožil ruski vsesplošni napad na Ukrajino februarja 2022. Najbolj so z višanjem obrambnih izdatkov pohitele države, ki so sosede Rusije in imajo z Rusijo tudi slabo zgodovinsko izkušnjo.
Na prvem mestu je Poljska, ki je lani prišla do 4,12 odstotka BDP. Poljaki celo trdijo, da bodo letos dosegli 4,7 odstotka. Na drugem mestu je Estonija, ki je lani prišla do 3,73 odstotka (v prihodnje pa napoveduje celo kar pet odstotkov BDP). Na tretjem mestu med članicami Nata so ZDA, ki so lani za obrambo namenile 3,38 odstotka, kar je manj kot leta 2014.
Slovenija na predzadnjem mestu, zadnja Španija
Američanom sledijo Latvijci (3,15 odstotka), Grki (3,08), Litovci (2,85), Finci (2,41), Danci (2,37) in Britanci (2,33). Nemčija, ki je najmočnejše evropsko gospodarstvo, je pri 2,12 odstotka. Kot že omenjeno je Slovenija med osmimi članicami Nata (vseh članic je 32), ki lani niso dosegle dveh odstotkov.
Največja spodbuda za zvišanje obrambnih proračunov evropskih držav je seveda Rusija, ki je leta 2022 napadla zahodno sosedo Ukrajino.
Med osmimi članicami pod dvema odstotkoma so tudi nekatere velike in bogate države, kot so Italija (1,49 odstotka), Kanada (1,37) in Španija (1,28). Španija je tudi država, ki je lani namenila najmanjši del BDP za obrambo, Slovenija je predzadnja.
Nov cilj Nata: trije odstotki BDP ali več?
Po napovedih bo Nato še povečal svoje obrambne izdatke – naslednji cilj so trije odstotki BDP ali morda celo več. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je januarja letos v Evropskem parlamentu dejal, da bodo članice Nata morale za obrambo verjetno namenjati več kot tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) na leto.
Po informacijah iz decembra lani se bodo članice Nata o zvišanju obrambnih izdatkov dogovorile na vrhu na Nizozemskem, ki bo junija letos. Še več zahteva Trump, ki je januarja letos dejal, da bi morale članice Nata za obrambo namenjati pet odstotkov BDP.
Tusk poziva k večjim izdatkom
K večjim obrambnim izdatkom je na ponedeljkovem srečanju nekaterih evropskih držav v Parizu, ki je bilo namenjeno razpravam o evropski varnosti in vojni v Ukrajini, pozval tudi poljski premier Donald Tusk.
Pritisk na evropske države je seveda sprožila Trumpova politika, po kateri se bodo ZDA bolj usmerile na azijski prostor in na zadrževanje Kitajske, obramba Evrope (pred rusko grožnjo) pa naj bi tako padla predvsem na evropske države.
Evropa znižala zaostanek za ZDA
Odstotki BDP so seveda relativne številke. V absolutnih številkah so evropske države in Kanada leta 2014 za obrambo namenile 250 milijard ameriških dolarjev (239 milijard evrov), lani pa 430 milijard dolarjev (411 milijard evrov). Manjši skok je bil pri ZDA, ki so leta 2014 za obrambo namenile 660 milijard dolarjev (631 milijard evrov), lani pa 755 milijard dolarjev (722 milijard evrov).
