Nedelja, 28. 5. 2023, 7.50
1 leto, 6 mesecev
Kristjani 50. dan po veliki noči praznujejo binkošti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Binkošti so v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eden od štirih največjih praznikov.
Kristjani 50. dan po veliki noči praznujejo binkošti, s katerimi končujejo velikonočni čas. S praznikom se spominjajo prihoda Svetega Duha in ustanovitve Cerkve. V več evropskih državah praznujejo tudi binkoštni ponedeljek, ki je dela prost dan, zato je mogoče danes in v ponedeljek pričakovati povečan promet.
Po učenju Katoliške cerkve Sveti Duh skupaj z Očetom in Sinom tvori Sveto trojico, pri čemer gre za enega Boga v treh različnih naravah.
Po binkoštih - pojem izvira iz grške besede pentekoste, petdeseti - se v Katoliški cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma začetka adventa. Na binkošti v cerkvah velikonočno svečo z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.
Binkoštni ponedeljek marsikje dela prost dan
Binkošti so v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eden od štirih največjih praznikov. Med drugim v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Švici in na Madžarskem praznujejo tudi binkoštni ponedeljek, ki je dela prost dan. Evangeličani, ki predstavljajo velik del kristjanov v omenjenih državah, namreč binkoštni dan razumejo kot ustanovni dan Cerkve in ga zaradi njegove pomembnosti obhajajo dva dneva.
Prav tako so binkošti velik praznik pri pravoslavnih vernikih. Letos ga, enako kot veliko noč, obhajajo en teden pozneje kot katoličani in evangeličani.
