Lahko Italija ogrozi Slovenijo?

Evropska komisija svari, da Italiji grozijo resna ekonomska neravnotežja, medtem ko se majava levosredinska vlada bori z visokim javnim dolgom ter skuša spodbuditi počasno rast in sanirati bančni sistem, piše ameriški spletni medij Bloomberg.

• Zakaj bodo Italijani v nedeljo odločali tudi o usodi Slovenije 
• Zakaj levica izgublja tla pod nogami
• Kaj se dogaja z državami, za katere smo zapravili milijarde evrov
• To je najbogatejša država na svetu

Italija ogroža celotno evroobmočje

Evropska komisija tudi opozarja, da bi težave Italije s slabimi posojili lahko vplivale tudi na druge države evroobmočja, torej tudi Slovenijo. 

Po podatkih Evropske komisije je imela Italija lani le 0,9-odstotno gospodarsko rast, ki pa je še vedno večja kot leto prej, ko je znašala še bolj skromnih 0,5 odstotka. Tudi javni dolg apeninske države naj bi do konca leta zrasel z zdajšnjih 132,8 odstotka na 133,3 odstotka. 

Samo Grčija ima večji javni dolg od Italije

To je drugi najvišji javni dolg v EU, pred njo je le Grčija. Večina javnega dolga je sicer "podedovana" iz 80. let prejšnjega stoletja.

Italijanski finančni minister Pier Carlo Padoan pomirja Evropo. Po objavi poročila Evropske komisije o Italiji je na Twitterju napisal: "Učinki reform so vidni. Rast se je vrnila, zaposlenost narašča, kreditni sistem deluje bolje. Toda še veliko bo treba postoriti." Foto: Reuters

Naša zahodna soseda ni nikoli potrebovala pomoči trojke ali ESM (Evropski mehanizem za stabilnost, ki državam daje denar za sanacijo bank, op. p.), toda celotna EU že nekaj let zaskrbljeno opazuje Apeninski polotok. Zlasti zato, ker so italijanske banke že nekaj let v hudih težavah. 

Velik delež slabih bančnih posojil

Po podatkih italijanske centralne banke Banca d’Italia je kar 14 odstotkov italijanskih bančnih kreditov slabih. Po najbolj pesimistični oceni to znaša kar 360 milijard evrov. 

Velik del kreditov je že odpisanih, toda bančna luknja še vedno znaša 40 milijard evrov. Za razliko od Irske ali Španije, kjer so banke prišle v težavo zaradi poka nepremičninskega mehurčka  (in so jih države reševale z ustanovitvijo slabe banke), so težave italijanskih bank posledica stagnacije italijanskega gospodarstva.

Zaradi negotovosti, kaj bo z evrom oziroma ali bo Italija zapustila evroobmočje, so številni Italijani že pred decembrskim referendumom v sosednji Švici kupovali zlato. Krči se tudi število kupcev italijanskih državnih obveznic. Italijanske državne obveznice kupuje samo italijanska centralna banka in italijanske banke, tuji vlagatelji se umikajo.   Foto: Reuters

Padec življenjske ravni

Še najbolj pa so Italijani nezadovoljni s padcem življenjske ravni. Italijani se imajo – v veliki meri upravičeno – za največje poražence uvedbe evra. Realni bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca je na Apeninskem polotoku manjši, kot je bil pred uvedbo skupne evropske valute. To se ni zgodilo niti v Grčiji.

Če je  v Italiji BDP, merjen po kupni moči, leta 2004 znašal 108 odstotkov povprečja EU, je bil leta 2015 samo še 95 odstotkov. Zato ne preseneča priljubljenost stranke Gibanje pet zvezdic, ki jo vodi nekdanji televizijski komik Beppe Grillo.

Padec Renzijeve vlade

Grillo in vodja Severne lige Matteo Salvini sta bila tudi v prvih vrstah nasprotnikov ustavne reforme, ki je popolnoma pogorela na referendumu lani decembra in odnesla takratnega presednika vlade Mattea Renzija.

Grillova stranka, ki po javnomnenjskih anketah Renzijevi stranki diha za ovratnik, je ne samo največja zagovornica izstopa Italije iz evroobmočja, ampak v zadnjem času navija tudi za izstop iz EU. Grillo v primeru zmage na parlamentarnih volitvah napoveduje razpis referenduma po britanskem zgledu, na katerem bi se Italijani odločali o izstopu, tako imenovanem uscitalia – iz EU. Foto: Reuters

Po propadlem referendumu se je tako gospodarski nestabilnosti pridružila tudi politična nestabilnost, ki pa so je prebivalci Italije že vajeni dolga desetletja.