Petek, 3. 5. 2024, 6.08
7 mesecev
Lestvica medijske svobode: "Vlade in politiki vse bolj zanemarjajo svoje obveznosti pri zaščiti medijev"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,72
Krhanje moči medijev zaradi neustreznih ravnanj politikov gre včasih z roko v roki z bolj sovražnimi ukrepi, ki spodkopavajo vlogo novinarjev ali pa medije celo uporabljajo kot orodje nadlegovanja in dezinformiranja javnosti, je ob izidu poročila zapisala uredniška direktorica RSF Anna Bocande.
Nova lestvica medijske svobode organizacije Novinarji brez meja (RSF) razkriva, da vlade in politiki vse bolj zanemarjajo svoje obveznosti pri zaščiti medijev. To je posebej skrb vzbujajoče v luči številnih prihajajočih volitev po vsem svetu, so opozorili. Podobna svarila so ob današnjem dnevu svobode medijev izrazili tudi pri ZN in EU.
"Brez dejstev se ne moremo boriti proti napačnim in lažnim informacijam. Brez odgovornosti ne bomo imeli močnih politik. Brez svobode tiska ne bomo imeli nikakršne svobode. Svobodni mediji niso izbira, ampak nujnost," je v poslanici ob svetovnem dnevu svobode medijev sporočil generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
Posebej je poudaril vprašanje okolja in zapisal, da se svet spopada z okolijsko krizo brez primere, novinarji in medijski delavci pa imajo ključno vlogo pri informiranju ter osveščanju ljudi o tem. Izpostavil je tudi druge izzive, kot so spopadi in vojne po svetu, ter izrazil zgroženost nad velikim številom novinarjev, ki so bili ubiti v izraelskih vojaških operacijah v Gazi.
"Neodvisno novinarstvo, ki temelji na dejstvih, pomaga varovati naše demokracije, saj razkriva krivice, zahteva odgovornost od voditeljev in državljanom omogoča sprejemanje informiranih odločitev," je ob dnevu svobode medijev v imenu EU sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell.
"Svetovni dan svobode medijev ima predvsem eno sporočilo: neodvisni mediji obstajajo, da ljudem prinašajo verodostojna dejstva o tem, kaj se dogaja v družbi. Prebivalci in prebivalke, ki so celovito in neodvisno obveščeni o ravnanjih politike ter delovanju sistemov javnega življenja, se lahko informirano odločajo in tudi usmerjajo politiko.Javni mediji v Evropi so namenjeni vsem prebivalcem in prebivalkam, ranljivim družbenim skupinam, manjšinam in tudi sicer depriviligiranim in senzorno oviranim ljudem. V izzivov polni prihodnosti so javni neodvisni mediji največje informacijsko vezivo delujoče in demokratične družbe. Kje smo na tem področju v Sloveniji? Kadrovski, finančni in osebni napadi prejšnje vlade na Radiotelevizijo Slovenija in Slovensko tiskovno agencijo imajo izrazito negativne posledice za delovanje obeh javnih medijev, ki jih trudoma rešujemo na več ravneh.
Ob svetovnem dnevu svobode medijev lahko rečem, da se je Slovenija za las izognila usodi Slovaške in Madžarske. Zlasti iz te je del slovenske politike poskušal uvoziti model prevzemanja, nadzora in uničenja medijev. Mediji se zaradi pohoda velikih platform, ki ustvarjajo lažen občutek obveščenosti in nam kradejo pozornost, soočajo s temeljnim problemom obstoja, preživetjem. To poslabšujejo apetiti politike po vplivanju na medijske kolektive, nepregledne lastniške strukture, medijske koncentracije in mediji, ki delujejo po nareku interesnih skupin. Novinarski poklic in profesionalno novinarstvo morata v družbi spet dobiti pravo veljavo. Trenutno veljavni zakon o medijih teh izzivov ne naslavlja več, star je namreč že skoraj dve desetletji.
Na ministrstvu za kulturo smo zato pripravili nov zakon o medijih, ki naslavlja številne probleme medijskega prostora. Zagotovil bo večjo transparentnost, neodvisnost in pluralnost medijev, kar je ključnega pomena za obveščeno družbo in demokracijo. Sodoben in ambiciozen predlog novega zakona sledi glavnim poudarkom nedavno sprejetega evropskega akta o svobodi medijev (EMFA), akta o digitalnih storitvah in akta o umetni inteligenci Evropske unije. Upam, da bomo skupaj nadaljevali podporo in razvijanje politik, ki bodo ščitile in spodbujale svobodo medijev. Le tako lahko zagotovimo, da bo naša družba ostala obveščena o pomembnih dejstvih naših življenj, odgovorna in predana temeljnim demokratičnim vrednotam."
Borrell opozoril na naraščajočo pogostost napadov na novinarje
Podobno kot Guterres je v izjavi opozoril na naraščajočo pogostost napadov na novinarje in sporočil, da je treba novinarje in medijske delavce, ki poročajo iz oboroženih spopadov, zaščititi v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom.
"Leta 2024, ko bodo volitve potekale v več kot 60 državah po vsem svetu, je delo novinarjev pomembnejše kot kdajkoli prej," je še zapisal.
Letos se bo namreč na volišča podala več kot polovica svetovnega prebivalstva, v danes objavljenem poročilu ugotavlja mednarodna organizacija RSF, ki jo posebej skrbi dejstvo, da so od vseh področij preučevanja največji padec zabeležili na političnem kazalniku.
Politični kazalnik je eden od petih na lestvici medijske svobode, ki jih RSF upošteva pri razvrščanju držav glede svobode medijev.
Krhanje moči medijev zaradi neustreznih ravnanj politikov gre včasih z roko v roki z bolj sovražnimi ukrepi, ki spodkopavajo vlogo novinarjev ali pa medije celo uporabljajo kot orodje nadlegovanja in dezinformiranja javnosti, je ob izidu poročila zapisala uredniška direktorica RSF Anna Bocande.
Poseben poudarek so namenili usodi palestinskih novinarjev
Avtorice in avtorji rednega letnega poročila so poseben poudarek namenili usodi palestinskih novinarjev, ki so pogosto tarča napadov med trajajočo izraelsko ofenzivo v Gazi. Kot navaja RSF, so izraelske sile ubile več kot sto tamkajšnjih novinarjev, med njimi najmanj 22 med opravljanjem poklica.
Varnostne razmere so se za novinarje poleg drugih držav, kjer potekajo oboroženi konflikti, kot so DR Kongo ali Sirija, še posebej poslabšale v Nigeriji, poročilo pa v negativni luči izpostavlja tudi razvoj dogodkov v sahelu, kjer so vojaške hunte Nigra, Burkine Faso in Malija okrepile svoj nadzor nad mediji.
Biti novinar je vse bolj zahtevno tudi v Rusiji in njenih sosedah Belorusiji, Gruziji, Azerbajdžanu, RSF pa v tej luči izpostavlja tudi Srbijo. Poročilo je kritično do poskusov prevzemov medijev, kot primer pa navaja poskuse italijanske koalicijske stranke Liga za prevzem tiskovne agencije AGI, ki je druga največja v državi.
Novinarjem grožnjo predstavlja tudi umetna inteligenca
Grožnjo tako novinarjem kot demokraciji nasploh predstavlja tudi umetna inteligenca, pri čemer je RSF spomnila na predvolilni lažni avdioposnetek slovaške novinarke Monike Todorove, ki je ena prvih žrtev takšnih novih tehnologij iz novinarskih vrst.
Prvo mesto na lestvici je kljub nekoliko nižjem političnem kazalniku ohranila Norveška, sledita ji Danska in Švedska. Na dnu lestvice so po novem Afganistan, Sirija in Eritreja. Na vrhu lestvice sicer prevladujejo evropske države, še posebej članice EU. A kot navaja poročilo, so tudi znotraj Unije države, kjer je svoboda medijev na preizkušnji, pri čemer so izpostavljene Madžarska, Grčija in Malta.
Novinarske organizacije v Sloveniji in svetu ob današnjem mednarodnem dnevu svobode medijev opozarjajo, da je novinarjem nujno zagotoviti svobodo, ki jo potrebujejo pri opravljanju dela. V Sloveniji pa so še zlasti glasni tudi pozivi k izboljšanju pogojev za novinarje in medije.
Sindikat novinarjev Slovenije je navedel, da se pogoji za opravljanje novinarskega dela slabšajo tudi v Sloveniji. Država, ki je ustanoviteljica Radiotelevizije Slovenija (RTVS), ignorira obveznost po primernem financiranju javnega zavoda. Slovenska tiskovna agencija pa še naprej čaka na zakonski okvir, ki bi preprečil morebitno ponovno finančno izčrpavanje, kot se je zgodilo pred tremi leti.
V zasebnih medijih se medtem vedno znova dogaja, da zasebni interes prevlada nad javnim. Novinarji so preobremenjeni, gmotni pogoji za opravljanje njihovega dela pa so vse slabši. Prekarnosti niso izpostavljeni samo tisti v nestandardnih oblikah dela, ampak tudi redno zaposleni.
Društvo novinarjev Slovenije ob svetovnem dnevu ugotavlja, da se je politični diskurz o medijih sicer nekoliko spremenil. Vladajoča politika postavlja svobodo medijev med javno izrečene obljube, kar vidijo kot dobro.
Pri tem so spomnili, da je predstavnik ministrstva za kulturo na nedavnem javnem pogovoru društva in sindikata pred svetovnim dnevom na vprašanje, ali bo država vzpostavila sheme pomoči za medije, ki jim tudi zaradi objektivnih okoliščin grozi neslaven konec, dejal: "Imamo resen namen". Predstavnik ministrstva za gospodarstvo pa je po navedbah društva zagotovil: "Tvorno sodelujemo pri tem."
A ko je kamera ugasnila, so slišali tudi, da je vse odvisno od financ in časa. "Ne, v resnici je vse odvisno od politične volje," so odločni v društvu.
Pomanjkanje politične volje za ustvarjanje pogojev za kakovostno novinarstvo vidijo kot globalen problem. Slovenija je letos na indeksu svobode medijev osem mest višje kot lani in je s 50. napredovala na 42. mesto. "Na prvi pogled se zdi kot uspeh, ampak kot vselej je pomemben kontekst," so opomnili.
Kot so dodali, Novinarji brez meja ob tokratni izdaji Indeksa svobode medijev ugotavljajo, da vse več vlad in političnih oblasti ne izpolnjuje svoje vloge zagotavljanja najboljšega možnega okolja za novinarstvo in za pravico javnosti do zanesljive informacije.
V Sloveniji po njihovem pozivu potrebujemo jasno vizijo in odločne korake. "Da medijsko svobodo namesto nekega gesla, s katerim se maha po zraku pred volitvami, prevedemo v konkretne ukrepe za zagotavljanje pogojev za delo novinarjev," so jasni.
Prva velika priložnost za to se jim zdi novi zakon o medijih, katerega predlog je v koalicijskem usklajevanju. V društvu so na osnutek zakona v sklopu javne razprave pripravili številne predloge za njegovo izboljšanje. Prva naloga zakona naj bo zavezujoča podlaga za vzpostavitev shem pomoči za medije, so predlagali. Hkrati so dodali: "Ne potrebujemo novih nacionalnih svetov, potrebujemo neodvisnega, kompetentnega in opolnomočenega regulatorja ter jasno sliko o tem, kaj je v javnem interesu."
Odločevalce o predlaganem zakonu ob svetovnem dnevu zato pozivajo, naj strnejo vrste za svobodo medijev.
V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) medtem ocenjujejo, da se svoboda medijev v Sloveniji slabša. Politika se namreč po njihovem mnenju vse bolj meša v delo medijev in ga skuša nadzorovati. To je po njihovih besedah še posebej izrazito v zadnjih dveh letih, ko je aktualna vlada prek svojih nadzornikov v Telekomu Slovenije zamenjala odgovornega urednika portala Siol.net in ko je vlada, kot so zapisali, prevzela nadzor nad upravljanjem javne RTVS.
Hkrati se je vladajoča oblast po njihovem prepričanju spravila nad medije, ki skušajo predstavljati drugo plat medalje, s parlamentarno preiskovalno komisijo.
