Ljubljana nima nove železniške postaje, Dunaj pa jo ima

Novo ljubljansko železniško postajo so začeli snovati že leta 2005. Pet let pozneje je bil sprejet projekt Emonika, izbrali so gradbinca, madžarski TriGranit, a leta 2014 je tam, kjer bi moral stati postajno-poslovni-nakupovalni kompleks, le ograjena gradbena jama.

Isto podjetje je medtem v dveh letih od začetka projekta zgradilo podobno novo železniško postajo in nakupovalno središče v poljskem Poznanu, ki so ju začeli načrtovati leta 2007. Vsa investicija je stala 160 milijonov evrov. Na novo so zgradili tako postajo kot okoliško četrt, jo povezali z avtobusno postajo in kongresnim centrom. Čeprav so jo nameravali končati za evropsko prvenstvo v nogometu leta 2012, so kompleks dobili šele lani, ko so odprli novo železniško postajo.

Najmodernejša evropska postaja Še večji postajni projekt pa gradijo na Dunaju in ta naj bi bil končan decembra letos. Gre za največjo evropsko naložbo v železniško postajo, vredno štiri milijarde evrov. Gradnjo financirajo avstrijske železnice, mesto Dunaj, Evropska unija in zasebni vlagatelji. Del sredstev nameravajo pridobiti tudi s prodajo nepremičnin. Tako bo nekdanja južna dunajska postaja postala glavni mestni kolodvor in hkrati najmodernejša železniška postaja v Evropi.

O gradnji nove centralne postaje so na Dunaju začeli razmišljati v devetdesetih letih, ko je padla železna zavesa in se je povečalo število vlakov z vzhoda. Dunaj je postal križišče na poti iz Bratislave, Prage, Budimpešte naprej proti Nemčiji. Poleg tega se je pojavila potreba po hitrih vlakih, ki bi povezovali avstrijsko prestolnico z Gradcem, Linzem in Salzburgom.

Zato so se odločili, da v četrti Favoriten, tam, kjer je bila prej južna postaja, Südbahnhof, zgradijo nov moderen kompleks na 109 hektarih zemljišča, ki bo vključeval tako železniško postajo kot nakupovalno središče. Dunajski Hauptbahnhof, glavni kolodvor, bo tako povezoval tako sever kot jug, še posebno pa vzhod in zahod in bo v resnici postal glavna avstrijska železniška postaja. Postaja bo tudi povezana z dunajskim metrojem, tramvajem, avtobusi in primestnimi vlaki.

Večina trgovin že oddanih Mestni svet je načrte odobril decembra 2006, gradnja pa se je začela junija 2007. Kompleks so gradili postopoma, saj je bil med gradnjo južni kolodvor bolj ali manj neuporaben. Zato so najprej zgradili postaje za metro in primestne vlake, šele nato so porušili južni kolodvor. Postajni kompleks je gradil konzorcij podjetij na čelu s Strabagom. Gradbeni projekt je bil tako obsežen, da so za obiskovalce postavili poseben ogledni stolp, s katerega so si lahko ogledovali gradbišče.

Avgusta 2012 je bil kolodvor pripravljen na to, da so vlaki lahko spet vozili čez to postajo, a brez ustavljanja, uporabljati pa naj bi ga začeli decembra letos. Na novo postajo naj bi dnevno pripeljalo tisoč vlakov s skupno 120 tisoč potniki.

V prenovljenem kompleksu bo sto trgovin in restavracij, prav tako 600 parkirnih mest za avtomobile in tisoč za kolesarje. Po poročanju dunajskega dnevnega časopisa Heute naj bi bilo 80 odstotkov od 20 tisoč kvadratnih metrov površin nakupovalnega središča že oddanih, do konca leta pa jih nameravajo oddati še deset odstotkov.

Železniška postaja pa je le prvi del projekta. Do leta 2020 bo ob njej dokončana še velika stanovanjska soseska za 33 tisoč ljudi. Od tega bo okoli pet tisoč stanovanj subvencioniranih. Soseski bodo dodali kampus, osnovno šolo in vrtec, kar naj bi zgradili do letošnje jeseni. Sredi soseske pa bo park, velik za deset nogometnih igrišč, ki ga bodo začeli zasajati letos pomladi.