Ločitev, ki ji po 25 letih (še) ni videti konca

Na mednarodni konferenci, ki v Ljubljani poteka ob 15. obletnici podpisa sporazuma o vprašanju nasledstva, je predsednik DZ Milan Brglez v uvodnem nagovoru poudaril, da je sporazum popotnica za vzpostavitev medsebojnega zaupanja med naslednicami, ki ga po Brglezovem mnenju še ni dovolj, za udejanjanje sporazuma po potrebna politična volja. Zatrdil je, da se sporazum implementira prepočasi.

Brglez je izpostavil, da Slovenija odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Aleksić to uresničuje, kar je ponovil tudi finančni minister Dušan Mramor, čeprav se Slovenija s sodbo ne strinja. Izpostavil je, da je vprašanje delitve finančnih obveznosti (priloga C sporazuma) eno najbolj zapletenih, hkrati pa dodal, da tudi še ni rešeno vprašanje plačila dolga SFRJ do nekaterih mednarodnih organizacij.

Po večletnem usklajevanju držav naslednic, sekretariata ZN in držav članic ZN je bila leta 2008 v Generalni skupščini ZN sprejeta resolucija o višini neporavnanih obveznosti SFRJ do ZN. Resolucija določa, da države naslednice čim prej poravnajo dolg skladno z deleži, določenimi za finančna sredstva v prilogi C sporazuma ter dnevom datuma nasledstva. O zneskih posameznih držav naslednic se naslednice do danes še niso dogovorile.

Wolfgang Petritsch je v imenu mednarodne skupnosti sopodpisnik Sporazuma o vprašanjih nasledstva. Foto: STA , Wolfgang Petritsch, med drugim predsednik Komisije za nasledstvo nekdanje SFRJ, je opisal dolgo pot do podpisa sporazuma. Pogosto frustrirajoč proces je preboj doživel leta 1999 s kosovsko krizo in padcem Slobodana Miloševića jeseni leta 2000. Srbska vlada Zorana Đinđića je imela povsem drugačen pogled na reševanje problematike, kar je omogočilo začetek procesa, ki je pripeljal do podpisa sporazuma 25. maja 2001. Sporazum je začel veljati 2. junija 2004 in je edina mednarodna pogodba, ki so jo zaradi ureditve medsebojnih vprašanj po razpadu SFRJ sklenile vse države naslednice.

Slovenska visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič je poudarila, da zaradi vojne ob razpadu SFRJ vprašanja nasledstva skoraj celo desetletje niso reševali skupaj, zato je vsaka država posebej sprejela določene zakone in skušala urediti ta vprašanja, pri tem pa so posamezniki izpadli iz teh sistemov. Zato so bile vložene tožbe, ki bodo po mnenju Polak Petričeve še sledile. Slovenijo so na mednarodnih sodiščih tožili posamezni varčevalci Ljubljanske banke (LB) in t. i. izbrisani. Polak Petričeva je poudarila, da je pomembna ne le hitrost, ampak tudi kakovost uresničevanja sporazuma, pri čemer se ne sme reševati le nekaterih vprašanj ter ne sme priti do tega, da bi katera država nosila nesorazmeren del bremena, kot se je po mnenju slovenske strani v primeru varčevalcev LB.

Sodelovanje naslednic ni zagotovljeno

"Za Evropo je nedoumljivo, da še niste rešili vseh vprašanj," je naslednice okrcal nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Erik Jurgens. Poudaril je, da so številna vprašanja zaradi predolgega reševanja postala vprašanje človekovih pravic: "Če traja tako dolgo, da daš ljudem pravice, to postane vprašanje človekovih pravic." Strinjal se je, da Slovenija v primeru varčevalcev LB nosi nesorazmeren del bremena, to pa pripisal temu, da naslednice niso našle skupne rešitve, o zadevi pa je potem odločalo stališče, pri katerem je prevladala pravica varčevalcev do premoženja.

David Burger, namestnik veleposlanika ZDA v Sloveniji, je izpostavil, da je trajalo predolgo, preden je bil sporazum sklenjen in da predolgo traja uresničevanje sporazuma. "Begunska kriza je pokazala, da sodelovanje med naslednicami ni zagotovljeno," je dejal.

Več udeležencev konference je poudarilo, da dokončna rešitev vprašanj nasledstva ni zagotovljena, Polak Petričeva pa je kot enega izmed problemov izpostavila (ne)delovanje posameznih odborov, ki se sestajajo zelo neredno. Poudarila je, da bi veljalo izkoristiti pomoč tretjih akterjev, predvsem z vidika njihove nepristranskosti.

Katere nepremičnine po SFRJ je Slovenija že dobila, katere še bo in katere se bodo še letos prodale, dobiček pa si bodo naslednice razdelile, lahko preberete tukaj.