Torek, 19. 4. 2016, 9.08
7 let, 2 meseca
Predstavljamo vam prvega slovenskega Pulitzerjevega nagrajenca
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,20
Srdjan Živulović je eden od fotografov Reutersa in New York Timesa, ki so za fotografije begunske krize prejeli Pulitzerjevo nagrado. Za svojo najboljšo fotografijo bi tudi sam izbral prav to, ki jo je v izbor uvrstil tim Reutersovih urednikov.
Nagrada mu pomeni res veliko priznanje za delo, predvsem pa mu prinaša veliko veselja, da bo še naprej počel, kar počne zadnjih 40 let, je povedal fotograf Srdjan Živulović.
"Fotografijo je izbral Reutersov tim urednikov in sam bi zagotovo izbral isto," je povedal in poudaril, da so nagrado prejeli za celotno zgodbo, ki jo je ustvarila serija 17 fotografij.
Nagrajena je bila celotna zgodba, celoten tim
"Bilo nas je osem. Sestaviti je bilo treba zgodbo, saj ena samostojna fotografija nič ne pomeni, pomembna je celovita zgodba. Nastopili smo kot tim in kot tim tudi dobili nagrado. Ponosen sem na svoje kolege, ki so doprinesli morda več kot jaz," je dejal Živulović. Dodal je, da je to izredno pomembna zgodba tako zanj osebno kot za Reuters, ki je prejel svojo prvo Pulitzerjevo nagrado v zgodovini.
AP, Reuters, New York Times among 2016 Pulitzer Prize winners https://t.co/BWhkLmtMaf pic.twitter.com/wehPUIH6lZ
— Reuters UK (@ReutersUK) April 19, 2016
Njegova fotografija je zrcalo ljudem, politiki
Te stvari je treba dokumentirati, pravi Živulović. "Zato, ker je to zgodovina in ker je treba vso to mizerijo pokazati ljudem, ki odločajo. Nekateri sicer pravijo, da se ne bo nič spremenilo, a vseeno, mi smo tisti, ki spreminjamo svet, pokažemo, kakšen je v resnici, in nastavimo ogledalo, tako kot je bilo na tej fotografiji prikazano ogledalo teh ljudi, politike," je fotografijo pohoda beguncev iz Rigonc v Brežice komentiral Živulović.
Dejal je, da je bila kolona sprva videti urejena, nato pa so ljudje zaradi lakote, žeje in vročine začeli padati. Ko so prečkali most v Brežice, so se povzpeli na nasip in ostala je le še peščica ljudi, ki je še lahko hodila. "Bili so pošastno razredčeni in utrujeni," je okoliščine nastanka fotografije pojasnil Živulović, ki upa, da mu česa podobnega ne bo več treba fotografirati.
Na fotografiji je prikazana dvoličnost tega sveta in zoženje možnosti ljudi, ki hodijo v temno prihodnost. Gre za ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svojo civilizirano državo, je dejal fotograf Srdjan Živulović - Žiga. (20. oktober 2015)
"Na morju se zdaj dogajajo še bolj krute zgodbe"
Begunsko krizo je sicer spremljal skozi fotografski objektiv, a se ga je dotaknila. "Bila je nepotrebna in z velikim razočaranjem gledam na vso zgodbo, ker mislim, da bi jo lahko rešili drugače. Nisem vesel, da moram fotografirati ljudi, gledati vso to mizerijo, ki so je bili nekateri deležni in so jo še vedno. Zdaj pa sploh, ker se je drugi val začel nekje, do koder novinarji nimamo dostopa, ker je vse na morju," je Živulović izrazil razočaranje, ker ne more dokumentirati dogajanja in ga tako približati ljudem. "Tam se dogajajo še bolj krute zgodbe, kot so bile na kopnem."
Fotografi imajo veliko vlogo pri spreminjanju sveta
Septembra lani je fotografija dečka, ki ga je po nesreči dveh čolnov z begunci naplavilo na obalo v bližini turškega turističnega središča Bodrum, močno razburila svetovno javnost. Po mnenju mnogih je šele ta fotografija med odgovornimi sprožila aktivnejše spoprijemanje z begunsko problematiko.
Srdjan Živulović in eden od Reutersovih urednikov iz Berlina Pawel Kopczynski.
Da imajo fotografi pri spreminjanju sveta veliko vlogo, priznava tudi Živulović. "Imamo jo, no, upam, da jo imamo. Včasih se res prikrade sekunda ali dve dvoma, a z vsakim dnem, ko več delaš, lahko več vidiš, več lahko pokažeš, zdi se mi, da potem ta dvom takoj izgine. Preprosto veš, da delaš pravo stvar, in poskušaš na ta način pomagati po svojih najboljših močeh," je svoje občutke pojasnil Živulović.
Dober je zato, ker fotografira predvsem zase
Ne glede na to, za koga dela, vedno dela najprej zase. "Ali fotografiram za Reuters ali pa vnuke, svojega psa, ko grem v naravo, vse delam predvsem zase, potem pa šele za vse preostale. Tako sem se odločil, ko mi je oče pri trinajstih letih za novo leto kupil prvi fotoaparat. Od tedaj se tega držim,", je pojasnil fotograf in potrdil, da je prav gotovo tudi zato pri svojem delu tako uspešen.
"Seveda, zaradi ekonomskega položaja se moraš najprej nekomu prodati, a vseeno lahko pri vsaki fotografiji dodaš svoj kanček in rečeš, 'meni je všeč', ne glede na to, ali fotografiraš kaj dolgočasnega, portret, politične teme, rokovanje, novinarsko konferenco. Kljub vsemu se lahko potrudiš zase in lahko rečeš, da je to tisto, kar lahko od sebe daš z veseljem," je o tem, kako pomembno je, da fotografiraš zase, povedal Živulović.
"98 odstotkov je obrtniškega dela, en odstotek je 'cukra', en odstotek pa tistega, zaradi česar lahko živiš. V vsakem poklicu je enako," je pojasnil.
Pripravljajo projekt na temo osamosvojitve
Pravi, da trenutno ni posebnih večjih projektov in predvsem sproti dela aktualne stvari. "Zdaj bo 25-letnica osamosvojitve Slovenije in bomo na to temo poskusili narediti kaj novega, morda tudi s kakšno novo tehnologijo," je Živulović opisal projekt, ki bi bil po njegovih besedah lahko bolj viden.
Kaj je Pulitzerjeva nagrada?
Pulitzerjeva nagrada je ameriška nagrada, ki jo podeljuje Univerza Columbia v New Yorku. Velja za najprestižnejše priznanje za novinarstvo, literarne dosežke ali skladateljstvo. Podelijo jo za 21 kategorij. 20 nagrajencev dobi priznanje in denarno nagrado v vrednosti deset tisoč dolarjev oziroma 8.816 evrov, zmagovalec javne službe v novinarstvu pa dobi zlato medaljo.
Nagrado je ustanovil madžarsko-ameriški novinar in časopisni založnik Joseph Pulitzer. Prve nagrade so podelili leta junija 1917, zdaj pa jih vsako leto podeljujejo aprila.
Congratulations to the winners of the 2016 #Pulitzer Prizes, the 100th class! For stories, photos, bios go to https://t.co/alvEGiz0Sz
— The Pulitzer Prizes (@PulitzerPrize) April 18, 2016
Oglejte si nagrajene Reutersove fotografije, med katerimi je tudi fotografija Srdjana Živulovića.
Afganistanski migrant skače s prenatrpanega čolna na plažo grškega otoka Lezbos, 19. oktober 2015.
Prenatrpan čoln s sirskimi begunci pluje v Egejskem morju med Turčijo in Grčijo, potem ko se jim je pokvaril motor, 11. avgust 2015.
Sirski begunec z dojenčkom v rešilnem obroču plava proti obali, potem ko je njihov čoln spustil okoli sto metrov pred grškim otokom Lezbos, 13. september 2015.
Truplo neznanega migranta, ki ga je naplavilo na obalo grškega otoka Lezbos, 7. november 2015.
Sirski begunec drži svoja otroka, medtem ko želi po preplutju dela Egejskega morja priti s čolna na grški otok Lezbos, 24. september 2015.
Sirski begunec poskuša priti do zraka v množici pred registracijo na štadionu grškega otoka Kos, 12. avgust 2015.
Afganistanski migrant na avtobusu v bližini Aten ob prihodu s potniškim trajektom Eleftherios Venizelos, na katerem je bilo 2.500 migrantov in beguncev, 8. oktober 2015.
Sirski begunci hodijo čez blato po prečkanju meje iz Grčije v Makedonijo blizu vasi Idomeni, 10. septembra 2015.
Begunci in migranti prosijo makedonskega policista, naj jim dovoli prečkati mejo iz Grčije v Makedonijo med nevihto blizu vasi Idomeni, 10. septembra 2015.
Madžarski policist sega proti migrantski družini, ki se je vrgla na progo, ker so jo hoteli zadržati na železniški postaji mesta Bicske na Madžarskem, 3. september 2015.
70-letna Amoun, slepa palestinska begunka, ki je živela v sirskem mestu Alep, počiva na plaži, potem ko je skupaj z drugimi štiridesetimi begunci na čolnu prečkala del Egejskega morja od Turčije do Grčije, 12. avgust 2015.
Makedonski policist se je na grški meji blizu kraja Idomeni s palico spravil na migrante, da bi jim preprečil vstop v Makedonijo, 22. avgust 2015.
Policist želi migrantu preprečiti vkrcanje na vlak skozi okno na železniški postaji v makedonskem kraju Gevgelija blizu meje z Grčijo, 15. avgust 2015.
Nemška policija spremlja imigrante do registracijskega centra, potem ko so prečkali avstrijsko-nemško mejo v Wegscheidu blizu mesta Passau v Nemčiji, 20. oktober 2015.
Sirski migranti se plazijo pod žičnato ograjo ob prečkanju meje iz Madžarske v Srbijo blizu kraja Roszke, 27. avgust 2015.
Sirski begunec poljublja svojo hčer, medtem ko ob nevihti hodi proti grški meji z Makedonijo v bližini kraja Idomeni, 10. september 2015.
