Sobota, 10. 2. 2024, 15.39
9 mesecev, 3 tedne
Melonijeva želi Titu odvzeti državno odlikovanje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,83
Edino, česar jim Titovi komunisti niso mogli vzeti, je njihova identiteta, je zatrdila Melonijeva.
Predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni je danes ob italijanskem dnevu spomina na povojne poboje in množični odhod Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije, položila venec k osrednjemu spomeniku na te dogodke pri nekdanjem rudniškem jašku oziroma fojbi v Bazovici. Ob robu slovesnosti je podprla tudi odvzem državnega odlikovanja Josipu Brozu Titu. Dan spomina sicer danes obeležujejo s slovesnostmi po vsej Italiji.
Giorgia Meloni je dejala, da je k spomeniku v Bazovici prišla že mnogokrat, tudi kot mlado dekle, čeprav so takrat na tiste, ki so se spominjali povojnega trpljenja Italijanov, kazali s prstom, jih obtoževali in jih izolirali, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Dan spomina, ki ga v Italiji na dan podpisa pariške mirovne pogodbe obeležujejo od leta 2005, je po njenih besedah enkrat za vselej pometel z zaroto tišine o teh dogodkih. A za večdesetletno pozabo ni opravičila, je menila.
Kot je še dejala, so se danes prišli poklonit vsem Istranom in Dalmatincem, ki so se zato, da bi še naprej ostali Italijani, odločili zapustiti domove, zemljo in premoženje. Edino, česar jim Titovi komunisti niso mogli vzeti, je njihova identiteta, je zatrdila.
V Bazovici sta premierko med drugimi spremljala zunanji minister in podpredsednik vlade Antonio Tajani in minister za kulturo Gennaro Sangiuliano.
Poslanci desne sredine vložili predlog zakona za odvzem odlikovanja
V Bazovici sta premierko med drugimi spremljala zunanji minister in podpredsednik vlade Antonio Tajani in minister za kulturo Gennaro Sangiuliano. Vence so položili tudi predsednik Furlanije-Julijske krajine Massimiliano Fedriga, tržaški župan Roberto Dipiazza in predstavniki več organizacij, ki negujejo spomin na odhod Italijanov iz Istre in Dalmacije.
Dipiazza je po poročanju Anse med drugim izjavil, da prikrivanje zločina pomeni ponovno storitev zločina. Zahvalil se je poslancem desne sredine iz Furlanije-Julijske krajine, ki so v poslanski zbornici vložili predlog zakona, s katerim bi odvzeli državno odlikovanje Josipu Brozu Titu, katerega je označil za krvnika. Tudi Melonijeva je ob robu slovesnosti v Bazovici podprla odvzem odlikovanja Titu, še poroča Ansa.
Med simboli begunskih in drugih organizacij, ki so jih razobesili ob spomeniku, Ansa izpostavlja prapor mornariške pehotne enote 10. MAS. Gre za enoto, ki se je tudi po kapitulaciji Italije v sodelovanju z nemškimi okupatorji bojevala proti italijanskim in jugoslovanskim partizanom, pri tem pa zagrešila več vojnih zločinov. Iz Trsta je danes na pot po Italiji krenil poseben vlak z multimedijsko razstavo o dnevu spomina. Pred odhodom si ga je ogledala tudi Melonijeva.
V petek je predsednik italijanske republike Mattarella med drugim dejal, da Italija odgovarja za fašizem, ki je prispeval k začetku uničujoče in bratomorne svetovne vojne. Dodal pa je, da razlogov za povojne poboje ni mogoče reducirati na maščevanje za fašistične zločine. Predsednik poslanske zbornice Lorenzo Fontana pa je v petek izjavil, da so bili Italijani, ki so stoletja miroljubno živeli v Istri, v letih 1943 in 1945 žrtve enega najbolj krutih zločinov 20. stoletja.
Pred muzejem osvoboditve Rimu se je sicer danes zbralo okoli 100 ljudi, ki so izrazili nasprotovanje "mistificirani in strupeni pripovedi države o fojbah, ki je bila vsiljena kot državna resnica". Ob tem so spomnili na zločine fašistov ter obeležili spomin na junake odporniškega gibanja, poroča Ansa.z
MZEZ ob dnevu spomina na fojbe poudarja pomen celovitega in spoštljivega spomina
Na zunanjem ministrstvu so v dneh, ko se v Italiji spominjajo žrtev fojb in eksodusa iz Istre, Reke in Dalmacije, znova poudarili pomen celovitega in spoštljivega spomina ter dostojanstva za vse žrtve tragičnih dogodkov vojnega in povojnega obdobja v 20. stoletju. Kot so na ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost, vsaka skupnost ohranja spomin na svoje boleče izkušnje, ob tem pa je potrebna tudi skrb, da iz bolečine ne zrastejo nove zamere, predsodki ali strahovi.
"Ob poudarjanju pravice do spominjanja in spoštovanja človekovega dostojanstva se ne smemo zatekati k poenostavljanju in povzdigovanju ene bolečine nad drugo ter potiskati v pozabo grozot, ki jih je Slovencem prizadejal fašizem," so izpostavili na ministrstvu. Dodali so, da je objektiven pristop k spominjanju na boleče izkušnje 20. stoletja gradnik skupne prihodnosti, ki si ga zaslužijo prebivalci na obeh straneh slovensko-italijanske meje, zlasti mladi.
Sprava po navedbah ministrstva potrebuje svoj čas in iskren napor, da se odpremo drug drugemu in gradimo nove priložnosti. Kot primer takšne priložnosti so omenili projekt Evropske prestolnice kulture dveh Goric. Na ministrstvu si bodo še naprej prizadevali za spoštljiv dialog s sosednjo Italijo in razvoj sodelovanja v duhu temeljnih evropskih vrednot sožitja in sprave.
"Slovenija vseskozi zagovarja strokovno obravnavo zgodovine," so še sporočili z ministrstva. Primer takšnega sodelovanja med državama je bila po njihovih navedbah priprava skupnega poročila o slovensko-italijanskih odnosih v obdobju 1880-1956 v okviru slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije. Objava poročila v obeh državah bi dodatno prispevala k objektivnemu razumevanju zgodovinskih dogodkov, so poudarili na MZEZ.
V Italiji so dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije 10. februar – v spomin na dan, ko je bila podpisana pariška mirovna pogodba – razglasili marca 2004, obeležujejo pa ga od leta 2005. Ob tem se spominjajo predvsem dogodkov po drugi svetovni vojni, ko so se morali Italijani na tem območju odločiti, ali bodo ostali v Jugoslaviji ali bodo zapustili svoje rodne kraje. V zadnjem času se v Italiji krepijo prizadevanja, da bi bilo obeleževanje tega dneva še odmevnejše, pri čemer fašizma običajno ne omenjajo.
