Ponedeljek, 29. 3. 2021, 8.19
3 leta, 8 mesecev
V BiH največ smrtnih žrtev covid-19 od začetka epidemije
V Bosni in Hercegovini je v zadnjem dnevu v povezavi s covid-19 umrlo 93 ljudi, kar je največ od začetka epidemije pred približno enim letom. Potrdili so še malo manj kot 900 novih okužb z novim koronavirusom.
Ob malo manj kot tri tisoč testiranjih so 653 okužb potrdili v Federaciji BiH, v Republiki srbski 192, v distriktu Brčko pa 11. V Federaciji BiH je umrlo 64 oseb, v Republiki srbski 22, v Brčkem pa sedem. Skupno je v povezavi s covid-19 v državi umrlo 6.354 oseb.
BiH je ena od držav z najvišjo smrtnostjo zaradi covid-19 na svetu. Na 100 tisoč prebivalcev je za posledicami covid-19 namreč umrlo 187 ljudi. Država beleži porast števila novih okužb. Širjenja okužb niso ustavili niti razmeroma strogi omejitveni ukrepi, ki veljajo po skoraj celotni BiH. Med drugim so zaprti gostinski obrati, v Federaciji BiH velja tudi nočna prepoved gibanja, piše STA.
Merklova pritisnila na dežele: Zategnite nujno zavoro
Medtem je nemška kanclerka Angela Merkel zvezne dežele v nedeljo ostro pozvala h krepitvi ukrepov za zajezitev tretjega vala epidemije covid-19. Obenem je nakazala možnost, da ukrepe, potrebne za ustavitev trenutne eksponentne rasti novih okužb, sprejmejo na zvezni ravni. Zelo koristen ukrep se ji med drugim zdi uvedba policijske ure.
Kanclerka je v pogovoru za televizijo ARD jasno zavrnila vse načrtovane omilitve protikoronskih ukrepov in namesto tega močno pritisnila na zvezne dežele, da potegnejo nujno zavoro in uvedejo še strožje omejitve. Nakazala je, da bi lahko vajeti prevzele tudi zvezne oblasti, če se deželne ne bodo ustrezno odzvale, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Zdaj moramo s skrajno resnostjo uresničiti dogovorjene ukrepe. In nekatere zvezne dežele to počnejo, druge še ne," je ugotovila. Če se to tudi tam ne bo zgodilo "v nekem doglednem času", bomo morali premisliti, kako bi se to lahko uredilo na zvezni ravni, je nadaljevala. "To je moja prisega na položaju, to je moja dolžnost," je poudarila in dodala, da ne bo zgolj gledala, kako bo število okužb naraščalo proti sto tisoč dnevno, poroča STA.
"Drug brez drugega ne moremo ničesar skleniti"
O vsem tem sicer še razmišlja in dokončne odločitve še ni sprejela, poleg tega pa bi za vse tovrstne odločitve potrebovala podporo obeh domov nemškega parlamenta. Glavno vodilo za zdaj ostaja, da morajo zvezne in deželne oblasti delovati skupaj. "Drug brez drugega ne moremo ničesar skleniti," je dejala, a dodala, da so po zakonu dolžni zajeziti epidemijo, kar jim za zdaj ne uspeva.
Med mogočimi ukrepi je kanclerka med drugim navedla omejitve izhoda, pri čemer se ji zdi policijska ura učinkovit korak, dodatne omejitve stikov in strategijo čim bolj množičnega testiranja.
Ministrski predsednik Bavarske Markus Söder je kmalu zatem prav tako za televizijo ARD dejal, da si lahko predstavlja, da bi nemške zvezne oblasti prevzele več pristojnosti v svoje roke z vidika zakonodaje za zajezitev epidemije ter dežele prisilile v spoštovanje jasnih pravil. Sam je za to odprt in bi to podprl, je zatrdil po poročanju dpa. Glede policijske ure, ki na Bavarskem že velja, je dejal, da te na zvezni ravni po veljavnih pravilih ni mogoče uvesti, a če bi se kanclerka odločila za spremembo pravne podlage, bi tudi tu imela njegovo podporo, poroča STA.
Saška načrtuje popolno odprtje
Voditelji zveznih in deželnih oblasti so se na sestanku ta mesec strinjali, da bodo pritisnili na "nujno zavoro" ter predvsem omejili gibanje, tudi s policijsko uro, in ustavili postopno odpiranje gospodarstva, kjer bo sedemdnevna incidenca na sto tisoč prebivalcev presegla sto. Zdaj je ta že pri 130, število okužb pa je naraslo na okoli 20 tisoč dnevno.
A je v skladu z nemškim federalnim sistemom zadnja odločitev še vedno v rokah posameznih dežel in nekatere - predvsem tiste, kjer epidemiološka slika še ni tako slaba - tega niso storile, ampak namesto tega nadaljujejo sproščanje ukrepov. Saška, na primer, celo načrtuje testno popolno odpiranje javnega življenja po velikonočnih praznikih ob hkratnem množičnem testiranju ljudi na novi koronavirus.
Ameriško podjetje Johnson & Johnson je danes sporočilo, da bodo 19. aprila začeli Evropski uniji dostavljati cepivo proti covidu-19. S tem se bo pospešil boj proti covidu-19, saj cepivo za razliko od tistih, ki so že v uporabi v EU, učinkovito zaščito nudi že po prvem odmerku. Evropska agencija za zdravila (Ema) je cepivu Johnson & Johnson prižgala zeleno luč v sredini marca.
Pred tem so že odobrili uporabo cepiv Pfizerja in BioNTecha, Moderne in AstraZenece. Povezava se je z ameriškim podjetjem dogovorila za nabavo 200 milijonov odmerkov cepiva ter dodatnih opcijskih 200 milijonov odmerkov. Cepivo je prvo v EU, ki nudi učinkovito zaščito že po prvem odmerku, obenem pa ga je lažje hraniti. (STA)
5