Četrtek, 9. 8. 2018, 14.25
6 let, 3 mesece
"Morda se je virus Zahodnega Nila že prej pojavil v Sloveniji, a ga nismo zaznali"
Virus Zahodnega Nila (WNV) je letos v Evropi zahteval 11 smrtnih žrtev, od tega večino v Srbiji, o dveh primerih poročajo iz Italije. Od začetka sezone prenašanja do začetka avgusta so zabeležili več kot 180 okužb. Virus se širi v Italiji, Grčiji, Romuniji, na Madžarskem in v Srbiji. V Sloveniji letos še niso zabeležili primera okužbe s tem virusom.
Glede na naravne razmere se virus lahko pojavi tudi v Sloveniji, vendar so pri nas do zdaj zabeležili zgolj en primer, a še to pred petimi leti. Smrtnih žrtev do zdaj pri nas ni bilo. Ob tem Tatjana Frelih z Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja dodaja, da podatki sosednjih držav "nakazujejo možnost, da se je WNV že prej pojavil v Sloveniji, pa ga nismo zaznali".
"Vzroka širjenja po Evropi ne poznamo"
Na vprašanje, zakaj je v nekaterih državah po Evropi bolezen tako razširjena, odgovarja, da tega ne morejo pojasniti. "Vzroka širjenja WNV po Evropi ne poznamo, saj ne vemo, kaj so ključni dejavniki, ki vplivajo na kroženje in prenos."
Kot možen dejavnik bi lahko bile spremembe v okolju in podnebne spremembe, vendar prepričljivi dokazi ne obstajajo, poudarja in dodaja, da v Sloveniji celo razpolagajo "s skromnejšim obsegom vedenja o razširjenosti WNV v primerjavi s sosednjimi državami".
Prenašalci so komarji, nosečnice in doječe mame
Virus WNV se večinoma širi v poletnih mesecih, in sicer od sredine julija do konca septembra.
Z njim se lahko okužimo s pikom komarja rodu Culex. Ta virus dobi ob sesanju krvi okuženih ptic, ki predstavljajo naravni rezervoar bolezni.
Ljudje bi se sicer lahko okužili tudi prek transfuzije krvi in darovanih organov, kar pa je zelo redko, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Je pa možno, da okužena nosečnica ali doječa mama okužbo prenese na otroka.
Na virus so dovzetni vsi, ki ga še niso preboleli, večje tveganje za razvoj bolezni pa imajo starejši od 50 let in osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Kdor je virus prebolel, je po predvidevanjih stroke najverjetneje dolgotrajno imun na novo okužbo.
Čas od okužbe do pojava bolezni je od tri do 14 dni po piku.
Če se okuži nosečnica ali doječa mama, lahko virus prenese na otroka.
Od vročinske bolezni do prizadetosti živčnega sistema
"Po vbodu okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 odstotkih okužba poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov, le manjši del ima kratkotrajno vročinsko bolezen in približno en odstotek razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo centralnega živčnega sistema," navaja epidemiologinja.
Znaki okužbe pri lažji bolezni so precej podobni gripi: vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. Vendar večina okuženih sploh ne kaže znakov bolezni.
Resnejša bolezen, ko virus napade osrednji živčni sistem, pa se kaže z okrnjeno zavestjo, krči, nevrološkimi izpadi in motnjami gibanja.
Zdravil ni, bistvena je preventiva
V večini primerov bolezni ni treba zdraviti, bolnišnično zdravljenje pa je potrebno v primeru resnejših zapletov. Učinkovitih zdravil sicer ni, z zdravili lajšajo le simptome.
Ker zdravila ni, je pomembna preventiva.
Bistvena je torej preventiva, navajajo pri NIJZ. Ker cepiva zoper okužbo pri ljudeh ni, je treba preprečiti pike komarjev in s tem tveganje okužbe zmanjšamo. Na NIJZ svetujejo, da:
- nosimo svetla oblačila, ki prekrivajo večji del telesa,
- se ne zadržujemo na prostem zjutraj in pozno popoldan, ko je aktivnost komarjev največja,
- uporabljamo repelente za zaščito pred komarji,
- preprečimo vstop komarjev v notranje prostore,
- v okolici poskrbimo, da odstranimo pogoje za razmnoževanje komarjev (stoječa voda).
Kar zadeva ptice, pa na NIJZ svetujejo, naj se poginulih ptic ne dotikamo. Ob tem dodajajo, da se z uživanjem mesa okužene ptice ne moremo okužiti.
1