Torek, 16. 3. 2021, 22.00
3 leta, 8 mesecev
Mračne skrivnosti britanske kraljeve družine
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,64
4
Britanska kraljeva družina, ki se od leta 1917 imenuje po gradu Windsor, je zagotovo najbolj znana družina na svetu. Njene razprtije so tako vedno svetovna medijska tema.
Duševne bolezni, namigovanja o razvpitem morilcu žensk Jacku Razparaču, številni škandali, spolne afere ... Vse to so temne plati najbolj znane kraljeve družine na svetu.
Britanska kraljeva družina je zadnje dneve zaradi odmevnega intervjuja princa Harryja in njegove ameriške žene Meghan spet v središču svetovne pozornosti. Za številne je ta intervju eden od najhujših udarcev britanski kraljevi družini, po mnenju nekaterih bi lahko bil za britansko monarhijo celo usoden.
Vse se je začelo leta 1714
Po drugi strani pa je velika odmevnost intervjuja še en dokaz več, da je britanska kraljeva družina – the firm (firma oziroma podjetje), kot ji tudi rečejo od kralja Jurija V. – velika globalna zgodba. In tudi trdoživa zgodba. Ne pozabimo namreč, da je britanska kraljeva družina prebrodila že številne težave, ki so grozile, da jo bodo pokončale.
Zgodba zdajšnje britanske kraljeve družine se je začela davnega leta 1714, ko je umrla takratna britanska kraljica Ana. Njen najbližji sorodnik, ki je bil obenem tudi protestant (katoličan ni smel postati kralj, op. p.), je bil Georg iz Hannovra, iz kneževine Braunschweig-Lüneburg. Ta je postal britanski kralj Jurij I. oziroma George I. v izvirniku.
Ustavna monarhija
V obdobju, ko je Hannovrčan Georg postal britanski kralj, je bila britanska monarhija že ustavna monarhija. Britanski kralj torej ni bil absolutni monarh, ki bi imel neomejeno politično moč. Pristojnosti si je moral deliti s parlamentom oziroma premierjem.
Številni so prepričani, da Britanci podpirajo monarhijo zlasti zaradi zelo priljubljene kraljice Elizabete II. Ta je postala regentka leta 1952 po smrti svojega očeta, kralja Jurija VI., kronana pa je bila leta 1953.
Jurija I. so na britanskem kraljevem prostoru nasledili trije njegovi potomci, ki so prav tako nosili ime Jurij: Jurij II., Jurij III. in Jurij IV. Zelo zanimiva je zgodba Jurija III. (1738–1820), ki je vladal v obdobju osamosvojitve severnoameriških kolonij od britanske krone in vojn z Napoleonom.
Duševno bolni Jurij III.?
Kralj Jurij III. naj bi trpel za duševno boleznijo. Na podlagi njegovih bolezenskih znakov domnevajo, da naj bi imel bipolarno motnjo in akutno porfirijo. Zadnja se med drugim kaže z bolečinami v trebuhu, nevropatijo (okvaro živcev) in psihozami (halucinacijami in blodnjami).
Jurija III. je nasledil Jurij IV., njega pa leta 1830 njegov mlajši brat Viljem IV. Z njegovo smrtjo leta 1837 je bilo uradno konec vladavine Hannovrčanov na britanskem prestolu. Leta 1837 je namreč postala kraljica njegova nečakinja Alexandrina Victoria, ki je bila kronana kot kraljica Viktorija. Ta je vladala kar 64 let – vse do leta 1901. Po njej se imenuje viktorijansko obdobje. To je bilo obdobje širjenja britanskega imperija in hitrega tehnološkega razvoja. Leta 1876 je Viktorija postala tudi cesarica Indije.
Družina Saško-Koburška in Gothska
Kraljica Viktorija je bila poročena s princem Albertom, Nemcem iz rodbine saško-koburških in gothskih (ang. Saxe-Coburg and Gotha, nem. Sachsen-Coburg und Gotha). Bila je tudi vnukinja prej omenjenega kralja Jurija III.
Princ Andrew, ki ima naslov yorškega vojvode, je mlajši brat princa Charlesa. Leta 2019 je izbruhnila afera, ko so se nanj zgrnile obtožbe o spolnih zlorabah in povezavah z Američanom Jeffreyem Epsteinom. Maja lani je princ Andrew, ki obtožbe zanika, trajno prenehal opravljati vse javne zadolžitve, torej je postal nekakšen upokojenec.
Leta 1901 je zavladal njun sin Edvard VII., ki je vladal do leta 1910. Edvard oziroma Edward je kot valižanski princ na kronanje čakal skoraj 60 let (njegova zgodba je torej podobna zgodbi zdajšnjega valižanskega princa Charlesa).
Je bil princ Albert Victor Jack Razparač?
Njegov najstarejši sin je bil Albert Victor, ki se je rodil dva meseca prezgodaj. Imel naj bi bolezenske težave, ki so zavite v skrivnost. Domneve so, da je imel eno od spolnih bolezni – gonorejo ali sifilis. O njem se je spletlo veliko zgodb.
Od tega, da naj bi bil homoseksualec, ki je obiskoval homoseksualne bordele, pa vse do zgodbe, da je bil on skrivnostni morilec Jack Razparač, ki je leta 1888 okrutno umoril pet prostitutk v revnih londonskih soseskah. Ta zadnja zgodba je skoraj zagotovo privlečena za lase.
Kralj Jurij V.
Albert Victor je zaradi gripe umrl leta 1892, star komaj 28 let. Nekaj tednov pred tem se je poročil. Njegova vdova Mary se je pozneje poročila z njegovim bratom Georgeem, ki je leta 1910 postal britanski kralj Jurij V. Ta je vladal do leta 1936.
Princ Albert Victor, vnuk kraljice Viktorije, je umrl star komaj 28 let. Po njegovi smrti so se pojavile teorije zarote, da je bil razvpiti Jack Razparač oziroma da je bil povezan z umori. Dokazov za te teorije ni.
Ko je Jurij V. postal britanski kralj, je bila velika večina evropskih držav še monarhij. Republike so bile samo Švica, Francija in Portugalska. Ta zadnja šele od leta 1910. A nato je prišla prva svetovna vojna, ki je precej zatresla ustaljeni svetovni red.
Zaradi ruske revolucije je Jurij V. postal Windsor
Marca 1917 je tako carska Rusija v resnici postala republika, ko se je ruski car Nikolaj II. moral odpovedati prestolu. Poraz v prvi svetovni vojni je nato odnesel s prestolov še nemškega in avstrijskega cesarja ter turškega sultana.
V strahu, da bi se kaj takega, kot se je zgodilo ruskim Romanovim, pripetilo tudi britanski kraljevi družini, se je junija 1917 Jurij V. odpovedal vsem nemškim plemiškim naslovom. Saško-koburški in gothski so tako po kraju Windsor, kjer stoji znani britanski kraljevi grad, postali windsorski.
Kralj Edvard VIII. in Wallis Simpson
Drugi protimonarhični val je Evropo in tudi svet zajel po drugi svetovni vojni. Tako je leta 1948 egiptovski kralj Faruk dejal: "Ves svet se upira. Kmalu bo ostalo samo pet kraljev: angleški, križev, pikov, karov in srčev." Farukova slutnja se je uresničila – leta 1952 so ga z oblasti strmoglavili vojaški častniki.
Meghan Markle ni prva Američanka, ki je mešala štrene v britanski kraljevi družini. To je pred drugo svetovno vojno uspelo dvakratni ločenki Wallis Simpson, za katero se je ogrel tudi valižanski princ Edward, poznejši britanski kralj Edvard VIII. Pri tehtanju med ljubeznijo in prestolom se je na koncu odločil za ljubezen. Po drugi svetovni vojni je s svojo ženo Wallis živel v Franciji.
Na drugi strani se je britanska kraljeva družina zdela trdno zasidrana na ustavno omejeni oblasti, ki ji je dopuščala zgolj protokolarno in simbolno vlogo. Leta 1936 je družina Windsor sicer zelo burila duhove, ker se je novi kralj Edvard VIII. (kronan je bil januarja tega leta) želel poročiti z dvakratno ločenko, Američanko Wallis Simpson.
Kralj Jurij VI. in naslednica kraljica Elizabeta II.
Ker pa bi to povzročilo ustavno krizo na Otoku, se je Edvard VIII. decembra 1936 po le 326 dnevih kraljevanja odpovedal prestolu. Leta 1937 se je Edward, ki so mu tudi očitali, da simpatizira z nacistično Nemčijo, poročil s svojo Wallis, novi kralj pa je postal njegov jecljavi brat George – Jurij VI. Ta je z monarhijo prebrodil drugo svetovno vojno in se leta 1947 moral odpovedati naslovu indijskega cesarja.
Po njegovi smrti leta 1952 je kraljica postala njegova hčerka Elisabeth. Za Elizabeto II. je bila kronana junija 1953. To je bilo prvo kronanje v Veliki Britaniji, ki ga je prenašala televizija. Mlada Elizabeta je pred male zaslone privabila 27 milijonov Britancev, še nekaj milijonov je dogodek spremljalo v drugih državah.
Pravljična poroka stoletja
Še večji televizijski spektakel je bila poroka njenega najstarejšega sina Charlesa, ko je ta julija 1981 pred oltar stopil z 12 let mlajšo Diano Spencer. Poroko stoletja oziroma pravljično poroko si je ogledalo po svetu 750 milijonov ljudi.
Pravljična poroka stoletja med princem Charlesom in princeso Diano se je spremenila v nič kaj bleščečo zgodbo s tragičnim koncem. Tako kot Meghan Markle je tudi princesa Diana s svojimi intervjuji dvigala prah. Tako je leta 1995 v intervjuju za BBC podvomila o tem, ali je valižanski princ Charles sploh primeren za britanskega kralja.
A pravljica med Charlesom in Diano se je kmalu razblinila. V zakonu, v katerem sta se rodila sinova William in Henry (bolj znan kot Harry), je kmalu začelo pokati. Charles ni mogel pozabiti svoje nekdanje ljubezni Camille Parker Bowles, pa tudi Diana si je iskala ljubimce.
Ločitev in smrt princese Diane
Leta 1992 je poznavalec britanske kraljeve družine Andrew Morton objavil knjigo Diana: Njena resnična zgodba (Diana: Her true story), ki je razkrila težave v zakonu valižanskega princa in princese. Diana je med drugim potožila, da se počuti tako nesrečno, da razmišlja o samomoru. Od leta 1992 Diana in Charles nista več živela skupaj, leta 1996 pa sta se uradno ločila.
Diana, ki je bila priljubljena svetovna zvezdnica, je umrla leto za tem. Limuzina, v kateri je bil med drugim poleg nje tudi njen takratni ljubimec Dodi Fayed, se je 31. avgusta 1997 v Parizu v begu pred paparaci zaletela v zid v enem od pariških tunelov.
Teorije o protimuslimanski zaroti
Po Dianini smrti so na kraljevo družino leteli očitki, da premalo žaluje. Pojavile pa so se tudi teorije zarote. Dodijev oče, egiptovski milijarder Mohamed Al Fayed, je celo trdil, da je britanski esteblišment želel preprečiti poroko njegovega sina z Diano, ker niso želeli, da bi musliman postal očim princema Williamu in Harryju.
Princ William in njegova Kate ter princ Harry in njegova Meghan so zdaj na nasprotnih bregovih. Medtem ko bi lahko princa Williama opisali kot lojalnega, je princ Harry nekakšen upornik proti svoji družini, tako kot je bila na koncu upornica njegova mama Diana.
Po valovih, ki jih je razburkala Dianina smrt, so se vode okoli britanske kraljeve družine umirile. Svet je aprila 2011 spet doživel pravljično poroko stoletja, ko se je princ William poročil s svojo izvoljenko Catherine Middleton.
Očitki o rasizmu in črna ovca Andrew
A pravljica okoli britanske kraljeve družine se je spet razblinila, ko je v njihov svet vstopila ameriška igralka Meghan Markle, ki je omrežila princa Harryja. Zdaj se mora britanska kraljeva družina otepati očitkov o rasizmu.
Za povrh je slabo luč na Windsorjeve vrgel tudi princ Andrew, brat princa Charlesa. Princ Andrew, ki je bil prijatelj zdaj že pokojnega spolnega predatorja Jeffreyja Epsteina, naj bi imel pred leti spolne odnose z ameriško mladoletnico Virginio Roberts. To naj bi v spolne odnose z britanskim princem prisilil Epstein.
4