Četrtek, 1. 6. 2023, 9.29
1 leto, 6 mesecev
Na Švedskem začel veljati nov protiteroristični zakon
Na Švedskem je danes začel veljati nov protiteroristični zakon, kar naj bi bil odločilen korak Stockholma na njegovi poti v zvezo Nato. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je danes sporočil, da bo "v bližnji prihodnosti" obiskal Turčijo, kjer bo predsednika Recepa Tayyipa Erdogana znova pozval k deblokadi vstopa Švedske v Nato.
V skladu z novim zakonom je na Švedskem od zdaj sodelovanje v teroristični organizaciji, njeno financiranje ali kakršnakoli druga podpora kaznivo dejanje. Kršiteljem grozi večletna zaporna kazen, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Bo nova zakonodaja dovolj za odpravo turške blokade?
"Zakonodaja, ki začenja veljati, bo Švedski dala nova in učinkovita orodja za pregon tistih, ki podpirajo terorizem," je v svojem mnenju za časnik Financial Times pred kratkim zapisal švedski premier Ulf Kristersson, ki upa, da bo strožja zakonodaja na področju terorizma odpravila turško blokado za vstop Švedske v Nato.
Po besedah Kristerssona Švedska namreč v celoti podpira Turčijo pri nasprotovanju vsem grožnjam njeni nacionalni suverenosti in obsoja vse teroristične organizacije, ki izvajajo napade proti njej, vključno z v Turčiji prepovedano Kurdsko delavsko stranko (PKK). Kot je še zapisal, je zdaj, nekaj tednov pred julijskim vrhom Nata v litovski prestolnici Vilni, čas, da se švedska prošnja za članstvo resno obravnava.
Stoltenberg kmalu v Turčijo
Medtem je prvi mož Nata Jens Stoltenberg danes sporočil, da bo kmalu odpotoval v Turčijo, kjer se bo zavzel za članstvo Švedske v zavezništvu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Seveda sem prepričan, da bo Švedska postala članica, in prizadevamo si, da se to zgodi čim prej," je dejal na neformalnem srečanju zunanjih ministrov Nata v Oslu.
Srečanja v norveški prestolnici se udeležuje tudi švedski zunanji minister Tobias Billstrom, ki je danes izjavil, da je njegova država izpolnila vse obveznosti za vstop v zvezo. "To nikoli ni bil sprint, ampak maraton, in zdaj vidimo njegov konec," je dejal in Turčijo ter Madžarsko, ki še edini od 30 članic nista ratificirali švedskih pristopnih protokolov, pozval, naj to storita.
Švedska je za vstop v zavezništvo po desetletjih nevtralnosti skupaj s Finsko zaprosila maja lani. Tako Ankara kot Budimpešta imata različne pomisleke glede njenega vstopa. Druge članice in Stoltenberg državi sicer že dolgo časa pozivajo k ratifikaciji švedskih pristopnih protokolov.
Ankara od Stockholma med drugim zahteva izročitev članov ali simpatizerjev PKK, pa tudi domnevno vpletenih v poskus državnega udara v Turčiji leta 2016. Eden od pogojev je tudi strožja zakonodaja na področju terorizma, saj Ankara meni, da Švedska ne stori dovolj v boju proti terorizmu.