ZN na vrhu sprejeli pakt za prihodnost, tam tudi premier Golob

"Odličen začetek obiska OZN. Sprejeli smo Pakt za prihodnost. Gre za akcijsko usmerjen dokument, ki se osredotoča na trajnostni razvoj, mednarodni mir in varnost, mlade, znanost in tehnologije, kar so osrednje prednostne naloge mednarodne skupnosti," je dejal Robert Golob ob sprejetju tega zgodovinskega dokumenta. 

Voda je najdragocenejši vir za skladno prihodnost

Premier je v svojem govoru predstavil koncept vodne diplomacije, ki povezuje različne oblike tehnologij, med drugim trikotnik umetne inteligence, napredne satelitske in digitalne tehnologije.

Te tehnologije niso le orodja, temveč tudi katalizatorji za novo dobo, ki lahko z natančnostjo in učinkovitostjo spremljajo in modulirajo vode in ekosisteme porečij, analizirajo vremenske vzorce, omogočajo trajnostno upravljanje naravnih virov in zaščitijo infrastrukturo.

Vodo je opredelil kot najdragocenejši naravni vir za skupno prihodnost, mir in stabilnost za vse države. Tiste, ki se soočajo s pomanjkanjem vode in tiste, ki je imajo dovolj, med njimi Slovenija.

"Po uničujočih poplavah, ki smo jih lani doživeli v Sloveniji, smo sprejeli napredne satelitske in digitalne tehnologije za spremljanje," je dejal premier. Ponudil je globalno partnerstvo za vodo in med drugim izpostavil potrebo po soočanju s podnebno krizo ter končanju vojn proti Ukrajini, Gazi in Palestini.

Sklenil je s citiranjem generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa, da svetovni voditelji danes odpirajo vrata, in jih pozval, da skupaj stopijo skozi njih.

Drugi govorniki so v svojih nastopih podobno izpostavljali svetovne kakor tudi lokalno ali regionalno naravnane teme, ki so zajete v obsežnem paktu za prihodnost s posebej izpostavljenimi 56 zavezami k akcijam. Premier Islandije Bjarni Benediktsson je na primer govoril o pravicah LGBTQ skupnosti.

Guterres je dejal, da si bo do zadnjega dne svojega mandata prizadeval za uresničitev pakta za prihodnost in k temu pozval vse članice ZN. Pozval je tudi k reformam najpomembnejšega organa ZN Varnostnega sveta, ki mu ta mesec predseduje Slovenija in brez katerega ni mogoče sprejeti najpomembnejših odločitev.

Predsednik Generalne skupščine Philemon Yang je kot najpomembnejše zaveze pakta za prihodnost navedel promocijo mednarodnega miru in varnosti, pospešeno doseganje razvojnih ciljev, spodbujanje pravičnih in vključujočih družb ter zagotavljanje, da bo tehnologija služila v dobro vsega človeštva.

"Čeprav je v besedilu nekaj dobrih zamisli, pa ne gre za revolucionarni dokument, ki bi reformiral celoten multilateralizem in h kateremu je Antonio Guterres prvotno pozival," je za AFP povedal analitik Mednarodne krizne skupine Richard Gowan.

Podobno mnenje na sedežu ZN izražajo tudi mednarodni diplomati, ki so obsežen dokument opredelili kot nizanje znanih želja in pobud skrčenih na najmanjši skupni imenovalec.

Iz besedila je med pogajanji na primer izginil poziv k odpravi fosilnih goriv, ni pa niti konkretnih zavez glede reform mednarodnih finančnih ustanov, kar so zahtevale države v razvoju.

Kljub temu pa gre za pomemben dokument, ki vsebuje pomembne zaveze o gospodarski pravičnosti in reformi mednarodne finančne arhitekture, človekove pravice pa imajo v njem osrednjo vlogo, je komentirala organizacija Human Rights Watch.

Preprečili so ruski manever

Na začetku slovesnosti je nepričakovano za besedo zaprosil namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Veršinin in zahteval dodatno spremembo besedila. "Če naša sprememba ne bo vključena v besedilo pakta, se bomo oddaljili tudi od soglasja o tem dokumentu," je dejal. Pritožil se je, da države, ki s sporazumom niso bile zadovoljne, niso dobile priložnosti za nadaljnja pogajanja.

Vendar je državam s postopkovnimi ukrepi uspelo preprečiti ruski manever, saj je 143 držav glasovalo, da se ruskega predloga ne upošteva.

Pakt vsebuje tudi poziv k reformam mednarodnih finančnih institucij in Varnostnega sveta ZN, ki mu trenutno predseduje Slovenija, ter k obnovitvi prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam, spodbujanje razoroževanja in usmerjanje razvoja umetne inteligence, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Čeprav besedilo vsebuje nekatere pomembne zaveze, pa po mnenju analitikov in diplomatov ne gre za revolucionaren dokument, k sprejetju katerega je generalni sekretar ZN Antonio Guterres prvotno pozival. Nekateri so ga označili za mlačnega, posebno države v razvoju pa so zahtevale konkretnejše zaveze glede reform mednarodnih finančnih institucij.

Golob ob robu vrha za prihodnost ZN s predsednico ICRC in predsednikom MOK

Ob robu vrha se je Golob srečal s predsednico mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) Mirjano Spoljarić Egger in predsednikom Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Thomasom Bachom, so sporočili iz premierjevega kabineta.

Spoljarić Egger, ki bo v sredo nastopila tudi na posebnem odprtem zasedanju Varnostnega sveta ZN z naslovom Voditeljstvo za mir, ki ga bo kot premier predsedujoče države v septembru vodil Golob, je na pogovoru predstavila ključne probleme, s katerimi se ICRC sooča v osrednjih kriznih položajih na svetu.

Predvsem v Gazi, Ukrajini, Mjanmaru in Sudanu. "Predsednik vlade je ponovil močno in nedvoumno podporo delovanju organizacije. Pozval je k sodelovanju pri oblikovanju konkretnih ukrepov za zagotavljanje in spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava," so sporočili iz kabineta.

Bach se je Golobu zahvalil za prispevek Slovenije v Varnostnem svetu ZN in posebej izpostavil temo zasedanja pod naslovom Voditeljstvo za mir, ki po njegovih besedah lahko prispeva k svetu brez dvojnih standardov.

Sogovornika sta se dotaknila Pakta za prihodnost, ki tudi v Deklaraciji o prihodnjih generacijah poudarja pomen športa. Strinjala sta se, da bi olimpijska ekipa beguncev lahko služila kot odličen primer dobre prakse tudi na drugih področjih, ne le v športu, so sporočili iz kabineta.

Novice Ko državljani stvari vzamejo v svoje roke

Novice Tanja Fajon: Zdi se mi, da Slovenijo razumejo kot verodostojno predsedujočo Varnostnemu svetu ZN