Četrtek, 28. 4. 2022, 20.22
2 leti, 7 mesecev
Putin spet ukazal napad na Kijev, kjer pa imajo pravkar visoki obisk #vŽivo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
71
Ruska vojska si je v prvem obdobju vojne v Ukrajini prizadevala osvojiti Kijev, a bila daleč od uspeha.
64. dan vojne v Ukrajini. Rusija naj bi danes znova napadla ukrajinsko prestolnico Kijev. Eksplozije je bilo mogoče slišati v središču mesta. Prav danes je v Kijevu generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je bil v torek v Moskvi gost ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ukrajina medtem tudi uradno ne zanika več, da namerava izvesti vojaške napade na strateške cilje na ozemlju Rusije oziroma jim je naklonjena. Ta je bila ob morebitnih povračilnih "posebnih operacijah" napadene države v torek ogorčena in je zagrozila z raketiranjem Kijeva, če bi Ukrajina res merila na ruske cilje. Po Twitterju je zakrožil posnetek, iz katerega je razvidno, da ruska televizija svoje državljanke in državljane prepričuje, da je tudi najslabši izid vojne dobra stvar, da Rusija prinaša pravičnost, mir in varnost ter da bodo tisti, ki umirajo za domovino, šli v nebesa. Rusija svoje konvencionalne vojaške akcije v Ukrajini sicer redno podpira s kibernetskimi napadi, ki jih izvaja vsaj šest elitnih hekerskih odredov, povezanih s Kremljem. Po podatkih ameriškega tehnološkega velikana Microsoft je Rusija proti Ukrajini do zdaj sprožila 237 hujših kibernetskih napadov, katerih cilja sta ohromitev kritične infrastrukture ter vplivanje na življenje Ukrajincev in verodostojnost informacij, ki jih prejemajo o vojaškem spopadu.
Dnevni pregled pomembnejših dogodkov
20.37 Zelenski in Guterres o ruskih kršitvah človekovih pravic, med obiskom sekretarja ZN ruski napad na Kijev
17.25 Ukrajina preiskuje 10 ruskih vojakov, osumljenih vojnih zločinov v Buči
17.24 Evropska komisija državam članicam nakazala 3,5 milijarde evrov za pomoč ukrajinskim beguncem
16.22 Proruski separatisti Ukrajino obtožili bombardiranja tržnice v Donecku
15.55 ZDA predlagajo kompenzacijo Ukrajine s premoženjem ruskih oligarhov
15.53 Moskva načrtuje uvedbo rublja na ukrajinskem območju pod ruskim nadzorom
14.19 Ukrajina namiguje na napade na vojaške cilje v Rusiji
13.46 ZN v Ukrajini o pripravah na evakuacijo iz Mariupola
13.42 Kremelj: Dobave orožja Ukrajini ogrožajo evropsko varnost
12.40 Nemški parlament odobril dobavo težkega orožja Ukrajini
11.40 Guterres ob obisku ukrajinskih krajev pobojev civilistov vojno označil za zlo
11.33 Rusija: Včeraj smo izvedli štiri raketne napade na cilje v Ukrajini
8.55 Tako ruska državna televizija poroča o vojni v Ukrajini
8.51 Rusi so ukrajinske protestnike pregnali s solzivcem, poročajo o ranjenih
8.46 Rusi: Ukrajinci so v bližini televizijskega stolpa v Hersonu izstrelili tri rakete
8.14 Kanadski poslanci dejanja Rusije v Ukrajini soglasno razglasili za genocid
7.45 Zelenski: Za Rusijo sta plin in trgovina orožji proti Evropi
3.51 Rusija je od začetka vojne izvedla 237 hujših kibernetskih napadov, uperjenih proti Ukrajini
00.30 Guterres danes po obisku v Moskvi še v Kijev
20.37 Zelenski in Guterres o ruskih kršitvah človekovih pravic, med obiskom sekretarja ZN ruski napad na Kijev
Ravno med obiskom Guterresa v Kijevu sta v središču mesta odjeknili dve eksploziji. Kijevski mestni svet je prek Telegrama za eksploziji že obtožil Rusijo. Podatkov o žrtvah za zdaj ni, vendar je tesni sodelavec vodje ZN sporočil, da je Guterreseva delegacija na varnem.
Guterres je sicer na skupni novinarski konferenci z Zelenskim zbranim novinarjem dejal, da je potekala "intenzivna razprava" o morebitni evakuaciji ljudi iz Mariupola. Zelenski je ob tem izrazil prepričanje, da je deblokada oblegane jeklarne Azovstal v tem pristaniškem mestu še mogoča.
Guterres je pred današnjim obiskom Ukrajine v torek že obiskal Moskvo, kjer se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Ker je najprej obiskal Moskvo, je generalni sekretar ZN bil deležen tudi kritik iz Kijeva. Zelenski je izjavil, da "ne vidi nobene pravičnosti in logike" v tem, da je Guterres najprej odpotoval v Rusijo.
Zelenski je pozval tudi k obsežnejši humanitarni pomoči Ukrajini in dodal, da je Guterresa pozval, naj sprejme ukrepe za preprečitev domnevnih prisilnih deportacij ukrajinskih civilistov v Rusijo.
Guterres si je pred srečanjem z Zelenskim danes že ogledal več krajev v bližini Kijeva, kjer naj bi ruske sile med zasedbo pobile številne civiliste. Ob obisku mesta Borodjanka je generalni sekretar ZN vojno označil za zlo in absurdno, v prisotnosti Zelenskega pa je ponovil svoje prepričanje, da gre pri ruski invaziji za kršitev ustanovne listine ZN.
17.25 Ukrajina preiskuje 10 ruskih vojakov, osumljenih vojnih zločinov v Buči
Ukrajinsko tožilstvo je danes sporočilo, da preiskuje deset ruskih vojakov zaradi suma vojnih zločinov v mestu Buča severovzhodno od Kijeva. V Buči je bilo po umiku ruske vojske najdeno večje število trupel civilistov, kar je povzročilo buren odziv in zgražanje mednarodne javnosti.
"Deset vojakov 64. motorizirane pehotne brigade ruskih oboroženih sil je osumljenih krutega ravnanja s civilisti, naklepnega umora ter drugih kršitev zakonov vojne," je v izjavi zapisalo ukrajinsko generalno tožilstvo. Prav tako je navedlo, da bodo za osumljenci razpisali tiralico, da bi jih privedli pred sodišče.
The despicable 10.
— Defence of Ukraine (@DefenceU) April 28, 2022
Ten russian butchers from the 64th brigade have been identified and named suspects responsible for committing #BuchaMassacre. This unit had been awarded for its atrocities, and returned to the battlefield. Justice for war criminals is inevitable. pic.twitter.com/aTU18ZjJ3C
Tožilstvo je osumljencem očitalo, da so za talce vzeli civiliste, ki niso sodelovali v sovražnostih in niso bili oboroženi. Po njihovi preiskavi so ruski vojaki zajetim civilistom ukazali, naj gredo na kolena, jim zavezali oči in jim s plastičnimi vezmi zvezali roke. Od njih naj bi poskušali pridobiti informacije o tem, kje je ukrajinska vojska, in jim v ta namen povzročili telesne poškodbe.
Ruski vojaki naj bi tudi ropali lokalno prebivalstvo, odnašali osebne predmete in gospodinjske aparate. V Ukrajini so se od začetka ruske invazije sicer že večkrat pojavila poročila o krajah, ki naj bi jih zagrešili ruski vojaki.
Moskva je medtem odgovornost za poboje civilistov v Buči že večkrat zanikala. V začetku meseca je ruski predsednik Vladimir Putin podelil odlikovanja 36. brigadi, za katero so ukrajinski uradniki sprva trdili, da stoji za domnevnimi vojnimi zločini v Buči.
17.24 Evropska komisija državam članicam nakazala 3,5 milijarde evrov za pomoč ukrajinskim beguncem
Evropska komisija je danes potrdila, da je državam članicam v okviru kohezijskih ukrepov EU za begunce v Evropi (CARE) nakazala predplačila za pomoč ukrajinskim beguncem v skupni višini 3,5 milijarde evrov. Slovenija bo v ta namen prejela dobrih deset milijonov evrov.
Evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit je ob tej priložnosti danes dejal: "Ljudje, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, potrebujejo takojšnjo podporo, da varno obnovijo svoja življenja. S predplačili lahko tistim, ki so najbolj potrebni pomoči, države članice ponudijo hrano, prebivališče, zdravstvene storitve, izobrazbo, pomoč pri iskanju zaposlitve in drugo."
Na vrhu lestvice prejemnic kohezijskih sredstev za pomoč beguncem iz Ukrajine je Poljska, ki ji je bilo nakazanih 562 milijonov evrov. Z več kot 400 milijoni evrov prejetih sredstev ji pri vrhu sledijo še Italija, Romunija in Španija, Slovenija pa je prejela 10.487.121 evrov.
16.22 Proruski separatisti Ukrajino obtožili bombardiranja tržnice v Donecku
Proruski separatisti samooklicane Ljudske republike Doneck na vzhodu Ukrajine so danes sporočili, da je bila bombardirana tržnica, pri čemer so bili ubiti trije civilisti, več je bilo ranjenih. Za napad so obtožili Ukrajino in dodali, da so od začetka vojne zajeli več kot tri tisoč ukrajinskih borcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Proruski separatisti so dejali, da naj bi ukrajinske sile danes domnevno bombardirale tržnico Merkurij v okrožju Kirovski v Donecku. Na še nepreverjenih videoposnetkih je mogoče videti trupla, ki ležijo na območju tržnice, nad ulico pa se dviga dim, poroča britanski BBC.
Ob tem so danes sporočili tudi, da naj bi od začetka vojne zajeli več kot tri tisoč ukrajinskih borcev. V sredo je visoki predstavnik separatistov iz Donecka Jurij Sirovatko govoril tudi o 26 tisoč ujetnikih in dejal, da so bili vzpostavljeni trije centri za pridržanje.
Med ujetniki naj bi bilo po njegovih besedah tudi približno sto Ukrajincev, ki so pridržani kot "vojni zločinci".
Trditev trenutno ni mogoče neodvisno preveriti, Kijev pa ni navedel nobenih podatkov o Ukrajincih, ki naj bi jih Rusija pridržala kot vojne ujetnike.
15.55 ZDA predlagajo kompenzacijo Ukrajine s premoženjem ruskih oligarhov
Ameriški predsednik Joe Biden bo danes predstavil predlog zakonodaje, ki bi ZDA omogočale, da z zaseženim premoženjem ruskih oligarhov kompenzirajo škodo, ki jo je povzročila ruska agresija v Ukrajini. Biden naj bi kongresu predlagal tudi zvišanje sredstev, ki jih ZDA namenjajo ukrajinski vojski.
V današnjem sporočilu Bele hiše je zapisano, da bi z zaseženo "kleptokratsko lastnino" ruskih oligarhov lahko Ukrajini kompenzirali škodo, ki so jo povzročile ruske sile, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
S tem predlogom, ki naj bi ga danes javnosti predstavil Biden, ZDA krepijo pritisk na rusko gospodarstvo in oligarhe. ZDA so "sankcionirale in blokirale plovila in letala v vrednosti prek milijarde dolarjev, prav tako so zamrznile premoženje ruskih elit na ameriških bančnih računih v vrednosti več sto milijonov dolarjev," so še sporočili iz Bele hiše.
Biden naj bi ob tem ameriškemu kongresu danes predlagal, naj ZDA okrepijo sklad za vojaško pomoč Ukrajini, da bi pokril vse potrebe do oktobra. ZDA so od začetka vojne Ukrajini namenile vojaško opremo v vrednosti prek tri milijarde ameriških dolarjev.
ZDA v sankcioniranju ruskih oligarhov niso osamljene; države Evropske unije so od začetka vojne v Ukrajini ruskim bogatašem zasegle premoženje v vrednosti prek 30 milijard dolarjev, še sporočajo iz Bele hiše.
15.53 Moskva načrtuje uvedbo rublja na ukrajinskem območju pod ruskim nadzorom
Proruske oblasti regije Herson na jugu Ukrajine nameravajo na območju, ki je skoraj v celoti pod nadzorom ruskih sil, v prihodnjih dneh uvesti rusko valuto rubelj, je danes dejal predstavnik civilno-vojaške uprave te regije Kiril Stremousov. Po njegovih besedah naj bi rubelj ukrajinsko grivno v celoti zamenjal v nekaj mesecih.
Namestnik vodje Moskvi zveste civilno-vojaške uprave regije Herson je napovedal, da bodo s 1. majem uvedli rubelj za pomoč upokojencem in državnim uslužbencem. Popoln prehod na rusko valuto je predviden v štirih do petih mesecih, je po poročanju ruske tiskovne agencije Ria Novosti dejal Stremousov.
Pojasnil je še, da bo v veljavi štirimesečno prehodno obdobje, ko se bo še uporabljala ukrajinska valuta grivna. Njegove napovedi še ni potrdil noben visoki ruski uradnik, pri tem izpostavlja francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinska varuhinja človekovih pravic Ljudmila Denisova je te načrte obsodila kot "dejanje aneksije" in obtožila ruske sile, da "stradajo prebivalce Hersona z blokiranjem humanitarne pomoči" v tem mestu. "Uvedba ruskega rublja v regiji Herson je še ena huda kršitev mednarodnega prava s strani Rusije," je opozorila po poročanju AFP.
Rusija je v začetku tedna sporočila, da je prevzela nadzor nad celotno južno regijo Herson, vključno z njeno istoimensko administrativno prestolnico, ki je padla v roke ruskih enot kmalu po začetku invazije 24. februarja.
Stremousov je ob tem dejal še, da se območje Hersona ne bo več vrnilo pod okrilje Ukrajine. "Vprašanje vrnitve regije Herson nacistični Ukrajini ne pride v poštev," je izjavil.
Zatrdil je tudi, da referenduma o statusu te južne regije ne bo. Vlada v Kijevu je namreč pred tem opozorila, da Rusija v Hersonu načrtuje referendum po vzoru ukrajinskih separatističnih regij Doneck in Lugansk, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Rusija je v regiji Herson po lastnih navedbah nedavno odbila več raketnih napadov, še poroča dpa. Ponoči je ruska zračna obramba med drugim sestrelila ukrajinski raketi tipa točka-U, je povedal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Uničili so tudi več deset izstrelkov iz raketometov, je dodal. Ukrajinska stran teh navedb za zdaj ni potrdila.
14.19 Ukrajina namiguje na napade na vojaške cilje v Rusiji
Ukrajinske oblasti so danes izjavile, da ima Kijev "pravico napasti" ruske vojaške cilje, s čimer so namignili na neposredne napade na objekte na ruskem ozemlju. Prav tako je Ukrajina obrambno ministrstvo ZDA zaprosila za nova brezpilotna bojna letala.
"Ukrajina se bo branila na vse mogoče načine, vključno z napadi na skladišča in baze ubijalske Rusije," je na Twitterju zapisal pomočnik ukrajinskega predsednika in pogajalec Mihajlo Podoljak.
Pri tem se je skliceval na izjave ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkena, ki je dejal, da se mora Ukrajina sama odločiti, ali bo napadla vojaške objekte v Rusiji. Tudi britanska vlada je že pokazala razumevanje za tovrstne napade, ukrajinsko obrambno ministrstvo pa je ZDA zaprosilo za brezpilotna bojna letala tipa MQ-1C Gray Eagle.
Podoljak je ob tem pohvalil odločitev nemškega Bundestaga, ki je odobril dobavo težkega orožja Ukrajini. "Enotnost Bundestaga je impresivna. To glasovanje se bo zapisalo v zgodovino kot eden zadnjih žebljev v krsto ruskega lobiranja v Evropi in vrnitev nemškega vodstva," je še dodal.
V zadnjem času se je pojavilo tudi več poročil o požarih v ruskih skladiščih goriva ob meji z Ukrajino, pri čemer ni bilo jasno, ali je šlo za nesreče, sabotaže ali ukrajinske napade. Požar je izbruhnil tudi na ruskem vojaškem inštitutu za raketne raziskave v mestu Tver, severozahodno od Moskve. Vlada v Kijevu še ni pojasnila, ali je odgovorna za požare.
13.46 ZN v Ukrajini o pripravah na evakuacijo iz Mariupola
Predstavnica Združenih narodov v Ukrajini je danes povedala, da se pripravlja evakuacija iz obkoljenega ukrajinskega pristaniškega mesta Mariupol, kjer so po navedbah Kijeva ujeti tako civilisti kot ranjeni vojaki. Hkrati pa so borci ukrajinskega bataljona Azov pozvali vlado k nadaljnji pomoči, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Odhajam v Zaporožje, da pričnem priprave na evakuacijo iz Mariupola. ZN so popolnoma mobilizirani in pripravljeni, da bi pomagali reševati ukrajinska življenja in ljudem v stiski," je na Twitterju zapisala koordinatorka ZN v Ukrajini Osnat Lubrani.
Medtem pa so borci ukrajinskega bataljona Azov v dramatičnem pozivu iz jeklarne v Mariupolu, ki ga obkrožajo ruske enote, pozvali vlado v Kijevu k pomoči. "Vojaško-politično vodstvo pozivam, naj sprejme odločne ukrepe za prekinitev blokade ali evakuacijo vseh, ki upajo in verjamejo v svojo domovino," je v videoposnetku dejal namestnik poveljnika Svjatoslav Palamar.
Poročal je tudi o novih silovitih napadih in zatrdil, da je Rusija odvrgla ogromno količino fosfornih bomb, katerih uporaba je sicer prepovedana. Pri tem je še dodal, da se borci v mestu vse pogosteje sprašujejo, zakaj Kijev ne izpolnjuje svojih obljub.
Rusija je že večkrat obtožila bataljon, v katerem prevladujejo nacionalisti, vojnih zločinov, ni pa še predložila nobenih dokazov. Po navedbah ruskih oblasti je preostanek močno uničenega Mariupola po tednih spopadov že pod ruskim nadzorom.
13.42 Kremelj: Dobave orožja Ukrajini ogrožajo evropsko varnost
Dobave orožja Ukrajini ogrožajo evropsko varnost, je danes dejal govorec Kremlja Dmitrij Peskov, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
"Trend zalaganja Ukrajine in drugih držav z orožjem, vključno s težko oborožitvijo, to so dejanja, ki ogrožajo varnost na celini in povzročajo nestabilnost," je novinarjem v Moskvi dejal Peskov.
Govorec Kremlja je to dejal v odzivu na izjave britanske zunanje ministrice Liz Truss, ki je v sredo pozvala ukrajinske zaveznike, naj pomagajo Ukrajini, tako da okrepijo proizvodnjo vojaške opreme, vključno s tanki in letali.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski od začetka vojne poziva zahodne zaveznike, naj Ukrajini pošljejo čim več težkega orožja, a mnoge države, v strahu, da bi vojna v Ukrajini lahko prerasla v bolj neposreden obračun med Rusijo in zvezo Nato, ostajajo zadržane do takšnih pošiljk.
12.40 Nemški parlament odobril dobavo težkega orožja Ukrajini
Nemški parlament je danes z veliko večino podprl skupni predlog vladajoče koalicije in opozicijskih konservativcev o dobavi težkega orožja Ukrajini. S tem je podprl spremembo v nemški politiki, do katere je prišlo po odločitvi Berlina v začetku tedna, da se Ukrajini pošlje tanke. Po napovedih naj bi Kijevu dobavili tanke tipa gepard.
Two big announcements at the #Ramstein meeting. First, we're sending Gepard Tanks to #Ukraine. Second, we'll be training Ukrainian soldiers on German soil.
— Emily Haber (@GermanAmbUSA) April 26, 2022
Thank you to the US and @SecDef for hosting, and for fostering further solidarity among allies.#StandWithUkraine. pic.twitter.com/VqCamM35CF
Nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht je pred dnevi potrdila poročanje medijev, da se je Berlin odločil neposredno v Ukrajino poslati oklepnike s protiletalskim orožjem tipa gepard, potem ko je postal tarča ostrih kritik zaradi svojega obotavljanja pri pošiljanju težkega orožja v Ukrajino.
Ob tem je priznala, da so zaloge orožja nemške vojske nizke, zato se bodo obrnili na nemške proizvajalce orožja.
11.40 Guterres ob obisku ukrajinskih krajev pobojev civilistov vojno označil za zlo
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob obisku Borodjanke nedaleč od Kijeva vojno označil za zlo in absurdno. V okviru svojega obiska v Ukrajini si je danes ogledal več krajev v bližini ukrajinske prestolnice, kjer naj bi ruske sile med zasedbo pobile številne civiliste. Rusijo je tudi pozval k sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Med obiskom Borodjanke so Guterresa spremljali predstavniki lokalnih vojaških in civilnih oblasti, ki so vodji ZN pokazali stanovanjske zgradbe, uničene v ruskih napadih.
Generalni sekretar ZN je med svojim prvim obiskom v Ukrajini od začetka ruske invazije na to državo 24. februarja obiskal tudi Bučo severovzhodno od Kijeva, kjer so po umiku ruskih sil odkrili množična grobišča in več sto mrtvih civilistov, kar je povzročilo ogorčenje tako v Ukrajini kot v mednarodni javnosti.
"Predstavljam si svojo družino v eni od tistih hiš, ki je zdaj uničena in črna. Vidim, kako vnukinje v paniki bežijo. Vojna v 21. stoletju je absurd. Vojna je zlo. Ni možnosti, da bi bila vojna sprejemljiva v 21. stoletju," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Guterres.
V Buči se je Guterres na mestu množičnega groba za cerkvijo seznanil s poboji civilistov v tem kraju. "Tukaj čutite, kako pomembna je temeljita preiskava in odgovornost," je dejal po poročanju britanske mreže BBC.
Rusijo je pozval k sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) v zvezi s preiskavo morebitnih vojnih zločinov, storjenih med invazijo na Ukrajino.
"Popolnoma podpiram Mednarodno kazensko sodišče in pozivam Rusko federacijo, naj sprejme sodelovanje z ICC. Ko pa govorimo o vojnih zločinih, ne smemo pozabiti, da je najhujši zločin vojna sama," je poudaril.
Guterres je obiskal tudi Irpin, kjer je opozoril, da najvišjo ceno vojne plačajo civilisti. "Tega se velja spomniti povsod po svetu," je dejal stoječ pred stanovanjskima zgradbama v tem mestu, ki sta bili uničeni v ruskem bombardiranju.
Po obisku krajev se bo na pogovorih srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, predvideno pa ima tudi srečanje z zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo.
Guterres je v Ukrajino prispel po obisku Rusije, kjer se je v torek srečal s predsednikom Vladimirjem Putinom in se zavzel za prekinitev ognja v Ukrajini.
Generalni sekretar ZN je bil iz Kijeva deležen kritik, ker je najprej obiskal Moskvo. Zelenski je izjavil, da "ne vidi nobene pravičnosti in logike" v tem, da je Guterres najprej odpotoval v Rusijo.
11.33 Rusija: Včeraj smo izvedli štiri raketne napade na cilje v Ukrajini
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so včeraj izstrelili štiri raketne napade na vojaške cilje v Ukrajini. Trdijo, da so uničili dve skladišči streliva v bližini naselij Barvinkova in Ivanivka na vzhodu Ukrajine.
Trdijo tudi, da je ruska zračna obramba sestrelila ukrajinsko lovsko letalo Su-24 v bližini Luganska, mesta na vzhodu Ukrajine.
Sporočili so tudi, da so ponoči "nevtralizirali" 67 ukrajinskih vojaških objektov ter do 40 oklepnih in drugih vojaških vozil.
8.55 Tako ruska državna televizija poroča o vojni v Ukrajini
Ruska državna televizija državljanke in državljane prepričuje, da je tudi najslabši izid vojne dobra stvar, saj bodo tisti, ki umirajo za domovino, šli v nebesa.
Russian state TV is raging about WWIII and an inevitable escalation over Russia’s invasion of Ukraine. Citizens are being primed to believe that even the worst outcome is a good thing, because those dying for the Motherland will skyrocket to paradise.https://t.co/PzAt9jCBLt pic.twitter.com/DK2mXXWdfe
— Julia Davis (@JuliaDavisNews) April 27, 2022
Ruski predsednik Vladimir Putin je v sredo zlovešče posvaril, da bo Rusija, če bo v Ukrajini posredovala katerakoli druga država, odgovorila z "instrumenti, s katerimi se nihče drug ne more pohvaliti".
Ruski državni mediji so se v zadnjih dneh odločili enako retoriko in zasipali občinstvo z grozljivimi izjavami, da je tretja svetovna vojna neizbežna. Vsi večji kanali promovirajo idejo o neizogibnem, še nikoli videnem zaostrovanju zaradi ruske invazije na Ukrajino, ki jo prikazujejo kot vojno, ki jo proti Kremlju vodi Zahod. Domoljubne državljane zdaj pripravljajo na idejo, da je tudi najslabši izid dobra stvar, saj bodo tisti, ki umirajo za domovino, šli v nebesa.
"To, kar se trenutno dogaja, se ne nanaša na Ukrajino, ampak na prihodnji svetovni red, ki nima prostora za hegemonijo in kjer Rusije ni mogoče izolirati," je v torkovi večerni oddaji na ruski nacionalni televiziji povedal Vladimir Avatkov z ruskega zunanjega ministrstva.
Voditeljica Olga Skabejeva je vrh, ki so ga tistega dne gostile ZDA v Nemčiji, da bi razpravljali o povečanju obrambnih zmogljivosti Ukrajine, opisala kot znak, da je to res "tretja svetovna vojna, ne le posebna operacija", kot je pred tem rusko invazijo na Ukrajino označil Putin. "Štirideset držav je proti nam. Napovedali so vojno," je dodala voditeljica.
Politolog Mihail Markelov pa je trdil: "Predstavniki teh štiridesetih različnih držav so današnji kolektivni Hitler."
"Čeprav jim je ruski zunanji minister Sergej Lavrov rekel, da bi to lahko vodilo v 3. svetovno vojno, jih nič ne bo ustavilo. Odločili so se, da bodo igrali na veliko. To so barabe brez morale," je o Zahodu povedal drugi voditelj.
Sledila pa sta najbolj šokantni izjavi. Margarita Simonjan, voditeljica televizije, je dejala, da se bo vse končalo z jedrskim napadom. Voditelj Vladimir Solovjov je povedano podkrepil z naslednjimi besedami: "Ampak mi bomo šli v nebesa, medtem ko bodo oni preprosto krokali." Simonjanova je občinstvo potolažila z besedami: "Vsi bomo nekega dne umrli."
Dmitrij Kulikov, medijska osebnost, je za konec povedal, da je vojna včasih neizogibna. "To je velika vojna. Zahod je to razglasil proti nam. Izvaja se z različnimi metodami, ki jih še nikoli nismo videli, prav tako na svetu še nikoli ni bilo toliko jedrskega orožja," je dejal in nadaljeval, da je jedrsko orožje tisto, ki to vojno loči od vseh drugih. "To je zgodovinski dogodek. Bodimo vredni svojih predhodnikov, vseh, ki so to preživeli. Zakaj smo mislili, da bi moralo biti naše življenje boljše od življenja naših starih staršev? Zakaj bi morali biti osvobojeni svojega zgodovinskega poslanstva?"
8.51 Rusi so ukrajinske protestnike pregnali s solzivcem, poročajo o ranjenih
Ruske sile so uporabile solzivec in šok granate, da so včeraj razgnale proukrajinski shod v okupiranem mestu Herson, je dejal glavni ukrajinski tožilec, medtem ko Moskva zaostruje svoj oprijem na jugu Ukrajine.
A peaceful meeting in Kherson to protest against an illegal referendum was meant to take place, it was brutally dispersed by invader forces. Translation is in the 2nd tweet. pic.twitter.com/yEylADdSoC
— Dmitri 🇺🇦 (@mdmitri91) April 27, 2022
Tamkajšnje oblasti pravijo, da je Rusija v torek imenovala svojega župana Hersona, potem ko so njene enote prevzele sedež uprave v glavnem mestu regije, prvem večjem mestnem središču, ki je bilo zasedeno od začetka invazije 24. februarja. Nekateri prebivalci so uprizorili občasne proteste proti okupaciji, včeraj pa se je v središču mesta znova zbrala množica.
Ukrajina je že napovedala, da namerava Rusija izvesti referendum na jugu države, da bi ustvarila separatistično regijo, kot so tiste na vzhodu Ukrajine.
"Med mirnim proukrajinskim shodom na Trgu svobode v mestu Herson so pripadniki ruskih oboroženih sil uporabili solzivec in šok granate proti civilistom," je v izjavi zapisalo glavno državno tožilstvo Ukrajine. Dogodek naj bi preiskovali, najmanj štirje ljudje so poškodovani. Rusija incidenta še ni komentirala.
8.46 Rusi: Ukrajinci so v bližini televizijskega stolpa v Hersonu izstrelili tri rakete
V bližini velikega televizijskega stolpa v središču okupiranega ukrajinskega mesta Herson je odjeknila močna eksplozija.
Posnetek, katerega pristnost je potrdil CNN, prikazuje eksplozijo v zraku v bližini televizijskega stolpa.
Ruska prorežimska tiskovna agencija trdi, da so ukrajinske sile na mesto, ki je od začetka marca pod rusko okupacijo, izstrelile tri rakete.
Strikes reported in Kherson tonight, TV tower was hit pic.twitter.com/p7HRcdqSfX
— OSINTtechnical (@Osinttechnical) April 27, 2022
8.14 Kanadski poslanci dejanja Rusije v Ukrajini soglasno razglasili za genocid
Kanadski poslanci so v sredo soglasno podprli predlog, ki ruske napade v Ukrajini označuje za genocid. Kot so poudarili, obstaja kopica jasnih dokazov o "vojnih zločinih ter sistematičnih in množičnih zločinih proti človečnosti", ki so jih nad ukrajinskim narodom izvedle ruske oborožene sile pod vodstvom predsednika Vladimirja Putina.
Posebej so izpostavili sistematične primere namernih pobojev ukrajinskih civilistov, skrunitve trupel, prisilne prevoze ukrajinskih otrok, mučenja, številne primere fizičnega in psihičnega nasilja ter posilstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinski parlament je resolucijo, ki ruski napad označuje za genocid, potrdil pred dvema tednoma, latvijski pa pred enim tednom.
Kanadski premier Justin Trudeau je pred časom dejal, da je "absolutno prav", da vse več ljudi dejanja Rusije v Ukrajini označuje za genocid. Pri tem je podprl besede ameriškega predsednika Joeja Bidna dan pred tem, da je invazija na Ukrajino genocid, a dodal, da bodo morali odločitev o tem, ali so kriteriji genocida dejansko izpolnjeni, sprejeti poslanci.
Rusija zanika vse obtožbe o genocidu in vojno v Ukrajini dosledno označuje za "posebno vojaško operacijo", v katero je bila prisiljena zaradi dejanj Zahoda na čelu z ZDA in oblastmi v Kijevu. Nasprotno genocid nad rusko govorečim prebivalstvom očita Kijevu, ki pa to zavrača kot popoln nesmisel.
7.45 Zelenski: Za Rusijo sta plin in trgovina orožji proti Evropi
Potem ko je ruski energetski koncern Gazprom v sredo ustavil dobavo plina Poljski in Bolgariji, ker zanj nista hoteli plačevati v rubljih, se je na to potezo Rusije v svojem nočnem videonagovoru odzval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Rusiji je očital "energetsko izseljevanje" ter uporabo plina in trgovine kot orožij proti Evropi.
Prekinitev dobave plina omenjenima državama članicama EU po njegovem mnenju kaže, da "nihče v Evropi ne more upati na ohranjanje normalnih gospodarskih odnosov z Rusijo". "Rusija razume ne le plin, ampak vsako trgovino kot orožje. Samo čaka na trenutek, ko bo lahko uporabila to ali ono področje trgovanja," je menil po poročanju britanskega BBC.
Kot je nadaljeval, Rusija "vidi združeno Evropo kot tarčo". Prej ko se bodo vsi na celini strinjali, da pri trgovanju ne morejo biti odvisni od Rusije, prej bo nastopila stabilnost, je prepričan.
Je pa Zelenski ponoči tudi pozdravil odločitev Evropske komisije, da za leto dni ukine vse carine in kvote na ukrajinski izvoz. Po njegovem mnenju bo to pomagalo stabilizirati trge in podpreti ukrajinsko gospodarstvo v času krize. Meni, da Rusija želi izzvati krizo svetovnih cen ter ustvariti kaos na vseh osnovnih trgih, še posebej na trgu hrane.
V še eni kritiki na račun Moskve ji je Zelenski očital odgovornost za vrsto eksplozij v Pridnestrju, separatistični regiji v Moldaviji na meji z Ukrajino, ki je pod nadzorom Rusije. Prepričan je, da za serijo napadov tam dejansko stojijo ruske tajne službe, ne Ukrajina, kot poskušajo to predstaviti v Moskvi.
Glede dogajanja na terenu je medtem povedal, da večina bojev še naprej poteka na vzhodu države - v obleganem Mariupolu ter na območju Marinke, Popasne, Severodonecka, Izjuma, Rubižne, Dniprorudne in Melitopola.
3.51 Rusija z vsemi razpoložljivimi močmi tudi v kibernetsko vojno z Ukrajino
Microsoft je v posebnem poročilu o trenutnem stanju v Ukrajini razkril, da v kibernetskih vojaških operacijah sodeluje najmanj šest hekerskih združb, ki so povezane z ruskimi obveščevalnimi službami FSB, GRU in SVR.
Glavni cilji hekerskih napadov, ki jih po ugotovitvah naroča Kremelj in so do zdaj večinoma sovpadali z vojaškimi operacijami ruske vojske na terenu, so onemogočanje ukrajinske komunikacijske in kritične javne infrastrukture, motenje dostopa do spleta za ukrajinske državljane in tudi sejanje dvomov o verodostojnosti informacij, ki v vojnem času krožijo med Ukrajinci in predvsem ukrajinskimi vojaki na bojišču.
Sovpadanje nekaterih ruskih konvencionalnih in kibernetskih napadov na ukrajinske cilje v februarju in marcu
Ukrajina je v preteklosti že doživela hude hekerske napade Rusije, toda nič podobnega temu, čemur so podvrženi zdaj, so še razkrili pri Microsoftu, ki ima dober vpogled v dogajanje na računalnikih v Ukrajini, saj ti pretežno poganjajo Microsoftov operacijski sistem Windows.
Kibernetsko vojskovanje med vojno z Rusijo sicer uporablja tudi Ukrajina. Podpredsednik ukrajinske vlade Mihajlo Fedorov je namreč ustanovil tako imenovano ukrajinsko kibernetsko vojsko, ki se ji je pridružilo že več kot sto tisoč prostovoljcev z vsega sveta.
00.30 Guterres danes po obisku v Moskvi še v Kijev
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres bo danes na obisku v Kijevu, kjer se bo srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Guterres v Ukrajino prihaja po obisku Rusije, kjer se je v torek srečal s predsednikom Vladimirjem Putinom in se zavzel za prekinitev ognja v Ukrajini.
Generalni sekretar ZN je bil iz Kijeva deležen kritik, ker je najprej obiskal Moskvo. Zelenski je izjavil, da "ne vidi nobene pravičnosti in logike" v tem, da je Guterres najprej odpotoval v Rusijo.
Guterres, ki se je vmes ustavil še v Varšavi, je do zdaj že večkrat zahteval vzpostavitev premirja v Ukrajini, Rusijo pa obtožil, da krši ustanovno listino Združenih narodov. Po pogovorih v Moskvi je priznal, da obstajata dva pogleda na vojno v Ukrajini.
Guterres ima na programu tudi srečanje z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo, obiskal pa naj bi še en kraj, vendar ni znano, katerega.
V Kijevu pa bo danes tudi bolgarski premier Kiril Petkov, ki se bo prav tako srečal z Zelenskim. Bolgarska vladajoča koalicija naj bi po obisku govorila o dobavi vojaške pomoči Ukrajini, čemur pa nasprotuje predsednik Rumen Radev, ki meni, da bi to pomenilo neposredno vpletanje Bolgarije v vojno.
71