Petek, 7. 7. 2023, 6.13
1 leto, 5 mesecev
499. DAN VOJNE V UKRAJINI
"Gre za težko odločitev, s katero smo odlašali"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,87
"Ne bom rekel, da je bila odločitev lahka. Gre za težko odločitev, s katero smo odlašali. Gre za odločitev, pri kateri je treba resno razmisliti o škodi za civiliste. Vendar pa je bilo priporočilo nacionalno-varnostne ekipe soglasno in predsednik Biden je odločitev sprejel po posvetovanju z zavezniki in partnerji ter člani kongresa," je dejal Sullivan o odločitvi, ki je naletela na kritiko tudi med nekaterimi demokratskimi člani kongresa.
Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan je danes potrdil, da ZDA v okviru novega svežnja vojaške pomoči Ukrajini pošiljajo tudi tako imenovano kasetno strelivo. "Ne bom rekel, da je bila odločitev lahka. Gre za težko odločitev, s katero smo odlašali," je dodal. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je po četrtkovem obisku na Češkem danes mudil še na Slovaškem. V Bratislavi se je sestal s slovaško predsednico Zuzano Čaputovo, trenutno pa se v Istanbulu že sestaja s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom.
Today, in the Samara region of the Russian Federation, there was an explosion at the "Promsintez" plant, which manufactures explosives. pic.twitter.com/MK9H9rm08M
— Devana 🇺🇦 (@DevanaUkraine) July 7, 2023
21.18 ZDA v Ukrajino pošiljajo kasetno strelivo
20.48 Zelenski na pogovorih z Erdoganom
19.29 Slovaška predsednica Zelenskemu zagotovila nadaljnjo podporo Bratislave
14.53 Stoltenberg na vrhu v Vilni pričakuje tudi Zelenskega
14.16 Grossi: IAEA napreduje pri pregledu nuklearke v Zaporožju
12.23 Ukrajinska vojska naj bi dosegla napredek pri Bahmutu
11.23 Eksplodiralo v tovarni eksploziva v Rusiji
8.54 ZDA naj bi nameravale Ukrajini dobaviti kasetno strelivo
8.00 Zelenski: Ukrajina želi povabilo v zvezo Nato
7.20 Število žrtev ruskega raketnega napada na Lviv se je povzpelo na devet
7.18 Danes se bosta sestala Zelenski in Erdogan
21.18 ZDA v Ukrajino pošiljajo kasetno strelivo
Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan je danes potrdil, da ZDA v okviru novega svežnja vojaške pomoči Ukrajini pošiljajo tudi tako imenovano kasetno strelivo. O tem so sicer v vrhu vlade predsednika Joeja Bidna razpravljali več mesecev.
"Ne bom rekel, da je bila odločitev lahka. Gre za težko odločitev, s katero smo odlašali. Gre za odločitev, pri kateri je treba resno razmisliti o škodi za civiliste. Vendar pa je bilo priporočilo nacionalno-varnostne ekipe soglasno in predsednik Biden je odločitev sprejel po posvetovanju z zavezniki in partnerji ter člani kongresa," je dejal Sullivan o odločitvi, ki je naletela na kritiko tudi med nekaterimi demokratskimi člani kongresa.
Kasetno strelivo je del novega svežnja 800 milijonov dolarjev vojaške pomoči. ZDA menijo, da lahko takšno orožje oziroma strelivo pomaga Ukrajini prebiti vkopane položaje ruskih sil med ofenzivo.
Rusija takšno orožje v Ukrajini uporablja že dlje časa, ameriško kasetno strelivo za Ukrajino pa naj bi bilo prirejeno tako, da bo po izstrelitvi ostalo manj neeksplodiranih sredstev, da bo manj kasnejše škode za civilno prebivalstvo.
Kasetno strelivo oziroma kasetne bombe so bombe, ki vsebujejo več manjših bomb, ki se po izstrelitvi razpršijo nad širokim območjem. Namenjene so uničevanju tankov in druge opreme ter vojakov, saj lahko zadenejo več tarč naenkrat.
A za njimi ostane veliko streliva, ki ne eksplodira in predstavlja nevarnost po spopadih tudi desetletja kasneje. ZDA so takšno strelivo nazadnje uporabljale leta 2003 v Iraku. Na zalogi ga imajo veliko.
Uporaba kasetnih bomb ne velja za kršitev mednarodnega prava, vendar pa je kršitev, če se uporablja proti civilnemu prebivalstvu. Konvencija o prepovedi kasetnih bomb ima sicer 120 držav članic, med katerimi pa ni ZDA in Rusije.
Pentagon bi moral glede na pretekle načrte do leta 2019 ustaviti izdelavo in uporabo kasetnih bomb, za katerimi ostane več kot odstotek neeksplodiranih manjših bomb, vendar pa je vlada Donalda Trumpa od tega odstopila.
Rusija oziroma Sovjetska zveza je kasetne bombe veliko uporabljala v času vojne v Afganistanu v 80. letih prejšnjega stoletja. Rusija jih uporablja v Ukrajini, in to celo v napadih na mesta. Uporablja jih tudi Ukrajina.
20.48 Zelenski na pogovorih z Erdoganom
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se v Istanbulu sestaja s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom. Kot je pred srečanjem zapisal na Twitterju, bosta razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini, vrhu zveze Nato prihodnji teden in s tem povezanih varnostnih jamstvih za Ukrajino ter o dogovoru o izvozu žita prek Črnega morja.
Glede na njegovo napoved bosta govorila tudi o obnovi Ukrajine in sodelovanju podjetij na obrambnem področju.
Po ruski invaziji na Ukrajino februarja lani so ruske vojaške ladje blokirale ukrajinska pristanišča v Črnem morju, dokler nista lani poleti sprti strani ob posredovanju Turčije in ZN sklenili sporazum, ki ladjam z žitom omogoča varen prehod morja. Dogovor so doslej trikrat podaljšali.
Rusija je v času od sklenitve sporazuma večkrat zagrozila, da tega ne bo podaljšala, če se olajšanje sankcij za izvoz ruskih gnojil, ki je prav tako predvideno v sporazumu, ne bo izvajalo v zadostni meri. Veljavnost trenutnega dogovora se bo iztekla 17. julija.
19.29 Slovaška predsednica Zelenskemu zagotovila nadaljnjo podporo Bratislave
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je po četrtkovem obisku na Češkem danes mudil še na Slovaškem. V Bratislavi se je sestal s slovaško predsednico Zuzano Čaputovo, ki mu je zagotovila nadaljnjo podporo Slovaške v boju proti ruski agresiji. Ni pa napovedala novih pošiljk orožja Kijevu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zelenski je bil v Bratislavi kritičen do pomanjkanja enotnosti v zvezi s širitvijo zveze Nato, njegova slovaška kolegica pa je dejala, da "ni vprašanje ali, ampak kdaj bo Ukrajina postala članica".
Ukrajinski predsednik je poudaril, da Ukrajina pred Rusijo ne brani le sebe, temveč celotno Evropo. Čaputova se je s tem strinjala in dejala, da ima zato Kijev vso pravico pričakovati vojaško podporo Zahoda. Vendar pa ob tem ni obljubila novih dobav orožja iz Slovaške.
"Dali smo vso podporo, ki smo jo lahko," je pojasnila, a dodala, da se pripravlja skupna proizvodnja orožja z Ukrajino. Gre za nadaljnji razvoj slovaške havbice tipa zuzana in sistema za odstranjevanje min tipa božena. Poleg tega so slovaška podjetja zelo zainteresirana za sodelovanje pri povojni obnovi Ukrajine, navaja dpa.
Zelenski je v četrtek češko prestolnico obiskal v okviru krajše evropske turneje, s katero želi okrepiti podporo ukrajinski obrambi pred rusko agresijo in prizadevanjem na poti Ukrajine v Nato.
Na srečanju s češkim kolegom Petrom Pavlom je dejal, da Ukrajina na vrhu v Litvi prihodnji teden želi dobiti jasen signal o povabilu v zavezništvo. Po njegovih besedah je namreč čas, da Nato dokaže svoje iskrenost, enotnost in pogum.
Iz Bratislave se bo Zelenski odpravil v Istanbul, kjer se bo zvečer srečal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Predsednika naj bi se poleg prihajajočega vrha Nata v pogovorih, ki sovpadajo s petstotim dnem od začetka ruske invazije na Ukrajino, osredotočila tudi na iztekajoči se dogovor o izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja, pri sklenitvi katerega je posredovala Turčija.
14.53 Stoltenberg na vrhu v Vilni pričakuje tudi Zelenskega
Voditeljem članic Nata se bo na vrhu v Vilni prihodnji teden pridružil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se bo udeležil ustanovnega zasedanja Sveta Nato-Ukrajina, je danes v Bruslju povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Pričakuje, da bodo na vrhu potrdili zavezo, da bo Ukrajina postala članica zavezništva.
"Predsednik Zelenski se nam bo pridružil na ustanovnem zasedanju Sveta Nato-Ukrajina. To bo platforma za krizno posvetovanje in odločanje, v kateri bomo enakopravno razpravljali o skupnih varnostnih vprašanjih," je na novinarski konferenci pred vrhom zavezništva, ki bo prihodnji torek in sredo v litovski prestolnici, povedal generalni sekretar.
Pojasnil je, da bosta Nato in Ukrajina s tem nadgradila politične vezi. Doslej sta namreč sodelovala v okviru komisije, kar pomeni, da Ukrajina ni imela pravice soodločanja o skupnih vprašanjih.
"Poleg tega pričakujem, da bodo voditelji zaveznic znova potrdili, da bo Ukrajina postala članica Nata, in se uskladili glede tega, kako ji pomagati na tej poti," je še povedal Stoltenberg. O tem, kakšno bo besedilo te zaveze, ni želel govoriti, saj se članice še niso dogovorile o njem.
Obenem je izrazil pričakovanje, da bodo voditelji potrdili večletni program pomoči Ukrajini, ki bo omogočil interoperabilnost ukrajinskih sil z Natovimi.
Na dvodnevnem zasedanju, ki se ga bo udeležil tudi slovenski premier Robert Golob, bodo govorili še o okrepitvi Natove obrambne in odvračalne drže. Stoltenberg je napovedal, da bodo potrdili novo zavezo o obrambnih izdatkih, v skladu s katero bosta dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) spodnja, ne več zgornja meja.
14.16 Grossi: IAEA napreduje pri pregledu nuklearke v Zaporožju
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je dosegla napredek pri pregledu jedrske elektrarne v Zaporožju na jugu Ukrajine, je danes med obiskom v Tokiu dejal generalni direktor IAEA Rafael Grossi. Pojasnil je, da so inšpektorji agencije končali pregled hladilnih bazenov, še vedno pa čakajo na dovoljenje za dostop do streh reaktorjev.
"To je območje spopadov, aktivno vojno območje, zato lahko včasih traja dan ali dva, da dobimo dovoljenje," je opozoril Grossi, a dodal, da je prepričan, da bodo dovoljenje dobili. Ocenil je, da agencija pri opravljanju svojega dela v nuklearki napreduje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ob tem je pojasnil, da so inšpektorji IAEA končali pregled hladilnih bazenov nuklearke in nekaterih drugih krajev, ter ponovil, da pri tem niso opazili nikakršnih znakov min ali eksploziva. Rusija in Ukrajina sta se namreč v torek medsebojno obtoževali načrtovanja napada na nuklearko v Zaporožju. Kijev je trdil, da je Rusija na strehi tretjega in četrtega reaktorja nuklearke "namestila predmete, podobne eksplozivu".
Oblasti v Kijevu so sicer kasneje sporočile, da se napetosti glede jedrske elektrarne v Zaporožju zmanjšujejo.
Grossi je na Japonskem, kjer si je med drugim ogledal območje jedrske elektrarne Fukušima, zagotovil, da ima IAEA načrte za odziv na nepredvidljive razmere in različne scenarije, ki se lahko odvijajo v nuklearki v Zaporožju.
Strahovi glede varnostnih tveganj v največji evropski nuklearki se pojavljajo že od prvih tednov ruske invazije na Ukrajino, ko so ruske sile zasedle območje objekta. Sprti strani se vse od takrat redno obtožujeta ogrožanja varnosti v jedrski elektrarni.
12.23 Ukrajinska vojska naj bi dosegla napredek pri Bahmutu
Ukrajinske oborožene sile so na območju vasi Kliščijivka v bližini mesta Bahmut na vzhodu Ukrajine dosegle delni uspeh in utrjujejo svoje položaje, je danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Andrij Kovalev.
Vas Kliščijivka južno od Bahmuta je pomembna točka na tem delu fronte, ki pa je Ukrajincem po navedbah ruskih virov doslej ni uspelo zavzeti.
Ukrajinska vojska prav tako pritiska na ruske enote severno od Bahmuta, je še povedal Kovalev. Tiskovni predstavnik vzhodnega poveljstva ukrajinske vojske Sergej Čerevatij je dodal, da so ukrajinske enote uspešno premaknile frontno črto za en kilometer.
Kijev tako znova nakazuje, da ukrajinska protiofenziva postopoma napreduje, kot je v četrtek ob obisku v Pragi dejal tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, čeprav se ruska poročila o spopadih v okolici Bahmuta razlikujejo od ukrajinskih.
11.23 Eksplodiralo v tovarni eksploziva v Rusiji
Vsaj šest ljudi je umrlo v eksploziji, ki je pretresla tovarno eksploziva v osrednji Rusiji, poročajo ruske državne tiskovne agencije, te se sklicujejo na AFP.
Kot so poročali na ruskem kanalu Rybar Telegram, kjer večinoma pišejo ruski vojaški blogerji, je največjo rusko tovarno industrijskih eksplozivov Promsintez v Čapajevsku v regiji Samara pretresla silovita eksplozija.
Po podatkih reševalcev je umrlo šest ljudi, dva sta bila ranjena. Ruske državne tiskovne agencije poročajo, da je eksplozija odjeknila v cevi, ki prenaša dušik v proizvodni obrat.
Ali je eksplozija povezana z vojno v Ukrajini, še ni znano.
❗️An explosion at the "Promsintez" plant in the Samara region of Russia, six people died, - rosZMI.
— Роман Черненко (@RomanChernenko7) July 7, 2023
It is interesting that this factory is engaged in the production of explosives 🔥 pic.twitter.com/jZlZaGGQtA
8.54 ZDA naj bi nameravale Ukrajini dobaviti kasetno strelivo
ZDA nameravajo Ukrajini dobaviti kasetno strelivo, je ob časniku New York Times in televizijski mreži CNN v četrtek poročalo več ameriških medijev, ki so navedli neimenovane vladne vire. Po poročanju CNN bi Washington lahko to objavil že danes. V Pentagonu poročanja medijev niso potrdili.
Bela hiša je pred tem samo priznala, da razmišljajo o tej možnosti. To je minuli teden potrdil tudi načelnik štaba združenih poveljstev ameriških oboroženih sil, general Mark Milley. Ukrajina namreč že nekaj časa poziva države, naj ji dostavijo tovrstno strelivo za obrambo pred rusko invazijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kasetno strelivo so bombe in rakete, sestavljene iz številnih manjših bomb, ki se, potem ko po izstrelitvi z letal ali iz topov eksplodirajo v zraku, raztrosijo po več sto metrov širokem območju. Ker mnoge ne eksplodirajo takoj, predstavljajo veliko grožnjo civilnemu prebivalstvu še dolgo po koncu konfliktov. Zato so tudi v vojski številni prepričani, da je kasetno strelivo zastarelo in nemoralno.
Od začetka vojne v Ukrajini so Združeni narodi večkrat opozorili na sporno rabo kasetnih bomb, pri čemer so opozorili, da jih uporabljata obe strani, saj niti Rusija niti Ukrajina nista podpisnici konvencije o prepovedi kasetnega streliva iz leta 2008. Podpisale je niso niti ZDA.
Tiskovni predstavnik Pentagona Pat Ryder je v četrtek novinarjem dejal, da glede kasetnega streliva nima ničesar za oznaniti, izpostavil pa je, da je Rusija v vojni v Ukrajini že uporabljala to strelivo.
Pojasnil je, da ga imajo ZDA na zalogi, starejše kot je, pa pušča na zemlji več neeksplodiranih bomb, ki ga sestavljajo. V primeru, da ga bodo ZDA dobavile Ukrajini, se bodo prepričale, da bo takšno, ki bo puščalo manj teh bomb, je dejal.
8.00 Zelenski: Ukrajina želi povabilo v zvezo Nato
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v četrtek mudil na krajšem obisku v Pragi, kjer je po srečanju s češkim predsednikom Petrom Pavlom dejal, da želi Ukrajina na vrhu Nata prihodnji teden dobiti jasen signal o povabilu v zavezništvo. Zelenski bo danes odpotoval v Turčijo, kjer se bo sestal s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom.
"Kaj bi bilo za nas idealno? Želimo prejeti povabilo v Nato," je ob četrtkovem obisku v Pragi pred prihajajočim vrhom Nata dejal Zelenski in dodal, da je zdaj čas, da zavezništvo dokaže svojo iskrenost, enotnost in pogum.
Hkrati je ukrajinski predsednik priznal, da do tega vprašanja v nekaterih državah obstaja odpor in da se določeni narodi v Evropi še vedno ozirajo k Moskvi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Češki predsednik in nekdanji general Nata Petr Pavel je po srečanju z Zelenskim dejal, da bi morala Ukrajina takoj po koncu vojne začeti pogajanja za vstop v zavezništvo. Dejal je, da je to pomembno tudi za varnost Češke, ki se bo po njegovih besedah zavzela tudi za hiter začetek pristopnih pogajanj za članstvo Ukrajine v EU.
Ob tem je pozdravil prizadevanja ukrajinske vojske na fronti v boju proti ruskim silam in dejal, da je Ukrajina "ne le začela protiofenzivo, ampak tudi pokazala, da Rusija ni tako močna, kot se je poskušala prikazati", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tudi Zelenski je ob tej priložnosti spregovoril o poteku ukrajinske protiofenzive in dejal, da sicer poteka počasi, vendar pa ukrajinske sile po njegovih besedah napredujejo, medtem ko se Rusi umikajo.
Zelenski je češko prestolnico obiskal v okviru krajše evropske turneje, s katero želi okrepiti podporo ukrajinskim prizadevanjem v vojni in za vstop v Nato pred vrhom zavezništva, ki bo prihodnji teden v litovski prestolnici Vilna.
Pred obiskom v Pragi se je Zelenski v četrtek mudil tudi v Sofiji, kjer se je srečal z bolgarskim političnim vrhom, danes pa bo odletel v Istanbul, kjer se bo sestal s turškim predsednikom Erdoganom, je poročala turška državna tiskovna agencija Anadolu.
Zelenski in Erdogan naj bi se poleg prihajajočega vrha Nata v pogovorih, ki sovpadajo s petstotim dnem od začetka ruske invazije na Ukrajino, osredotočila tudi na iztekajoči se dogovor o izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja, pri sklenitvi katerega je posredovala Turčija.
7.20 Število žrtev ruskega raketnega napada na Lviv se je povzpelo na devet
Ukrajinske oblasti so sporočile, da je v včerajšnjem ruskem raketnem napadu na mesto Lviv v zahodni Ukrajini umrlo devet ljudi, najmanj 42 je ranjenih. Ukrajinsko ministrstvo za notranje zadeve je v objavi na Telegramu sporočilo, da iskalna in reševalna akcija še vedno poteka.
Ukrajinski uradniki so pred tem sporočili, da je raketni napad uničil več kot 30 hiš, več kot 250 stanovanj, najmanj deset študentskih domov, dve univerzitetni zgradbi, sirotišnico in šolo. Napad je kršil konvencijo o svetovni dediščini, saj je zadel zgodovinsko stavbo na zaščitenem območju, je dejal Unesco.
7.18 Danes se bosta sestala Zelenski in Erdogan
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo danes v Istanbulu srečal s turškim kolegom. Razpravljala bosta o vojni in črnomorskem dogovoru o žitu.
