Orban je pripravljen pomagati Ukrajini, a pod enim pogojem #video

17.49 Orban: Madžarska pripravljena zagotoviti pomoč Ukrajini, vendar izven proračuna EU

Madžarska je pripravljena prispevati svoj delež k novemu svežnju pomoči Ukrajini pod pogojem, da bo pomoč namenjena izven proračuna EU, je danes izjavil madžarski premier Viktor Orban. Prepričan je, da bi zagotavljanje 50 milijard evrov pomoči Ukrajini prek proračuna EU, kar je Budimpešta decembra blokirala, kršilo nacionalne interese članic.

"Madžarska je pripravljena podpreti Ukrajino. To bo storila iz lastnega proračuna. Ne želimo si, da bi posojila najemala skupaj z drugimi, in ne želimo, da bi bilo to vprašanje vključeno v proračun EU. Če želimo pomagati Ukrajini, moramo to storiti brez škode za proračun EU," je na skupni novinarski konferenci v Budimpešti s slovaškim kolegom Robertom Ficem izjavil Orban.

Ob tem je poudaril, da zagotavljanje 50 milijard evrov pomoči iz proračuna EU za Ukrajino za prihodnja štiri leta predstavlja tako kršitev upravljanja s proračunom Unije kot nacionalnih interesov članic, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Orban je na decembrskem vrhu EU blokiral revizijo večletnega finančnega okvirja EU in s tem tudi makrofinančno pomoč Kijevu v višini 50 milijard evrov. Voditelji članic bodo tako poskušali dogovor doseči na izrednem vrhu 1. februarja.

Fico je predlog Madžarske o zagotavljanju pomoči izven proračuna označil za racionalen in smiseln. "Če želi vseh 27 držav EU odobriti revizijo proračuna in se dogovoriti o pomoči Ukrajini, je treba Madžarski prisluhniti, se z njo pogajati in najti skupno rešitev," je dodal.

Prav tako je poudaril, da Slovaška ne bo podprla morebitnega omejevanja glasovalnih pravic Madžarske v EU, katerih cilj je po njegovem mnenju kaznovati države, ki se borijo za svojo suverenost in neodvisnost.

Razprava o tem vprašanju je nedavno znova oživela s peticijo, ki jo je podpisalo več kot 120 evroposlancev in v kateri pozivajo k zaostritvi postopka proti Madžarski po 7. členu Pogodbe o EU, ki lahko pripelje tudi do zamrznitve glasovalnih pravic.

Fico je izrazil zaskrbljenost glede dogajanja glede Madžarske in Slovaške v EU ter povedal, da naj bi nameraval Evropski parlament sprejeti deklaracijo o spremembah slovaškega kazenskega zakonika in načrtih o ukinitvi posebnega državnega tožilstva.

Slednje je pristojno za pregon organiziranega kriminala in političnih kaznivih dejanj, vključno s korupcijo, ter preučuje primere korupcije, povezane s prejšnjo vlado pod vodstvom Fica. Ukinitvi tožilstva nasprotuje slovaška opozicija, Fico pa ji je danes očital, da s tem "škoduje celotni državi samo zato, da bi lahko škodovala vladi".

Tako Fico kot Orban sta bila znova kritična tudi do evropskega pakta o migracijah in azilu, o katerem sta konec decembra politični dogovor dosegla Svet EU in Evropski parlament. Orban pa je ob tem poudaril, da odnosi med državama še nikoli niso bili tako dobri, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.

15.46 Poljski avtoprevozniki začasno prekinili protestne blokade na meji z Ukrajino

Poljski avtoprevozniki so sklenili dogovor z vlado in bodo do 1. marca prekinili večmesečno blokado tovornega prometa na meji z Ukrajino, je danes sporočil poljski minister za infrastrukturo Dariusz Klimczak. Če do marca ne bodo izpolnjene njihove zahteve, pa prevozniki napovedujejo nove proteste, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Dogovor z vlado je potrdil tudi eden od organizatorjev protesta Rafal Mekler. Pojasnil je, da je vlada sprejela več zavez, s katerimi naj bi izpolnila zahteve avtoprevoznikov. "Če nam ne bo uspelo doseči rešitve, pa se bomo vrnili na mejo," je še dodal. 

Poljski avtoprevozniki so od začetka novembra na več mejnih prehodih na poljsko-ukrajinski meji blokirali prehod tovornjakov. Zahtevajo ponovno uvedbo omejitev in dovoljenj za ukrajinska podjetja pri izvajanju storitev v EU, ki jih je Bruselj odpravil kmalu po ruski invaziji na Ukrajino. Avtoprevozniki se pritožujejo, da njihovo poslovanje spodkopavajo ukrajinska podjetja, ki svojim voznikom plačujejo bistveno manj, niso zavezana standardom EU in z nižjimi stroški predstavljajo konkurenco poljskim podjetjem.

Ukrajina se sicer pri izvozu in uvozu blaga v EU in iz nje močno zanaša na cestni promet prek Poljske, zlasti od začetka ruske invazije.

13.31 EU in ZDA v Davosu z obljubami o nadaljnji podpori Ukrajini

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes na srečanju Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu pozvala k stabilnemu financiranju in obljubila nadaljnjo podporo Ukrajini. Podobno zavezo je dal še ameriški državni sekretar Antony Blinken. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je zahvalil za podporo EU, ZDA in zveze Nato.

"Ukrajinci v letu 2024 in tudi kasneje potrebujejo predvidljivo financiranje. Potrebujejo zadostno in trajno oskrbo z orožjem za obrambo svoje države in ponovno pridobitev njenega ozemlja," je von der Leynova dejala v svojem nagovoru v Davosu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ocenila je, da Rusija v vojni ni dosegla svojih strateških ciljev in da je izgubila približno polovico svojih vojaških zmogljivosti. "Ruski neuspeh je tudi gospodarski. Sankcije so njeno gospodarstvo ločile od sodobne tehnologije in inovacij. Zdaj je odvisna od Kitajske," je nadaljevala. Prav tako je izjavila, da se kljub madžarski blokadi še naprej zavzema za soglasno odločitev vseh članic EU glede 50 milijard evrov vredne pomoči Ukrajini. "Osebno sem naklonjena soglasni odločitvi v Evropski uniji glede pomoči Ukrajini. Pripravljamo pa se tudi na možnost, da nam to ne bo uspelo," je dodala.

Voditelji članic EU bodo 1. februarja na izrednem vrhu skušali odpraviti blokado Madžarske in zagotoviti 50 milijard evrov finančne pomoči Ukrajini v naslednjih štirih letih. Medtem se tudi vlada v ZDA, ki je sicer odločna podpornica Ukrajine, v kongresu trudi odobriti 60 milijard dolarjev vreden paket pomoči.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken se je danes ob robu srečanja WEF v Davosu sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in mu kljub zastoju zaradi nasprotovanja republikancev v kongresu obljubil, da bo Washington Ukrajini zagotovil dodatno finančno podporo.

"Odločeni smo, da bomo še naprej podpirali Ukrajino, in pri tem tesno sodelujemo s kongresom. Vem, da bodo enako storili tudi naši evropski kolegi," je dejal. Zelenski se je Blinknu zahvalil za pomoč ameriške vlade, ki je Ukrajini od začetka vojne februarja 2022 zagotovila za 44 milijard dolarjev vojaške pomoči.

Ukrajinski predsednik se je danes ob robu zasedanja v Davosu sestal tudi z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom, pri čemer je ponovil namero Ukrajine za pridružitev zavezništvu in Stoltenbergu poročal o stanju na fronti.

Zelenski je dejal, da letos od zveze Nato pričakuje odločitve, ki bodo njegovo državo približale pridružitvi zavezništvu, in poudaril pomen krepitve ukrajinskih sistemov zračne obrambe zaradi nedavnega okrepljenega ruskega obstreljevanja ukrajinskih mest.

13.28 V Estoniji zaradi suma vohunjenja prijeli ruskega univerzitetnega profesorja

Estonski varnostni organi so v začetku leta zaradi suma vohunjenja aretirali ruskega profesorja, ki je poučeval na univerzi v Tartuju, je danes sporočilo generalno tožilstvo v Talinu. Po poročanju estonske javne radiotelevizije ERR gre za Vjačeslava Morozova, profesorja mednarodne politične teorije. Tožilstvo je zanj odredilo dvomesečni pripor.

Estonian Internal Security Service (ISS) has launched an investigation regarding Viacheslav Morozov, professor of international political theory, based on suspicions of actions against the state.https://t.co/CBwAxbhoZb

— Sunset Frog (@Spicospina) January 16, 2024

Profesorja so estonski varnostni organi prijeli 3. januarja, je v današnji izjavi zapisalo tožilstvo. Dodalo je, da naj bi akademik izvajal in podpiral dejavnosti tajnih služb, usmerjenih proti Estoniji. Podrobnosti ni podalo.

Vodja estonske notranje varnostne službe Margo Palloson je povedal le, da več deset primerov iz preteklosti kaže na to, da se želijo ruske varnostno-obveščevalne službe infiltrirati na različna področja življenja v Estoniji, tudi v znanost, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vodja inštituta za politične študije na univerzi v Tartuju Kristiina Tonisson je sporočila, da je univerza z osumljencem prekinila delovno razmerje, navaja ERR. Morozov je sicer na univerzi delal od leta 2010, pred tem je poučeval na ruski državni univerzi v Sankt Peterburgu.

12.14 V Ukrajini ukazali evakuacijo več vasi na severovzhodu države

Oblasti v severovzhodni ukrajinski regiji Harkov so danes pozvale prebivalce več kot 20 vasi v bližini frontne linije k evakuaciji, saj so se ruski napadi na tem območju okrepili. Ruske sile so bombardirale tudi ukrajinsko mestece Nju Jork v bližini Donecka na vzhodu države, pri čemer so bile ranjene tri osebe.

"Glede na poostrene varnostne razmere uvajamo obvezno evakuacijo prebivalstva iz občin Kindrašivska in Kurilivska v okrožju Kupjansk," je v objavi na družbenih omrežjih sporočil guverner harkovske regije Oleg Sinegubov. Dodal je, da v omenjenih občinah skupno živi nekaj več kot tri tisoč prebivalcev, med njimi skoraj 300 otrok, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ukrajina sicer redno odreja evakuacije civilistov iz mest in vasi, ki jih napadajo ruske sile, vendar ti ukazi večkrat ostanejo neizvršeni.

Del regije Harkov je kmalu po začetku vojne v Ukrajini februarja 2022 padel v roke ruskih sil, ki se kljub kasnejši izgubi ozemlja v tej regiji še vedno trudijo, da bi zavzele Kupjansk, pomembno železniško vozlišče, kjer je pred vojno živelo približno 30 tisoč ljudi.

Ruske oborožene sile so ob tem ponoči izvedle zračni napad na mestece Nju Jork na vzhodu Ukrajine, kjer spopadi med ukrajinskimi silami in ruskimi separatisti sporadično potekajo že od leta 2014. V napadu so bile ranjene najmanj tri osebe, uničenih pa je bilo več stanovanjskih blokov in hiš.

Ime mesteca izvira še iz časov vladavine ruske carice Katarine Velike, vendar izvor imena ostaja skrivnost in je predmet številnih lokalnih legend. V času Sovjetske zveze so kraj preimenovali v Novgorodsko, nato pa je leta 2021 po posredovanju ukrajinskega parlamenta znova dobil izvorno ime.

Medtem tudi ukrajinske sile še naprej izvajajo napade na ruska ozemlja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po navedbah obrambnega ministrstva v Moskvi je ruska zračna obramba ponoči odbila ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki in raketami na rusko regijo Voronež, ki meji na Ukrajino.

6.34 Ponoči napaden ruski Vronež 

Ponoči so ukrajinski droni napadli ruski Voronež, pri čemer je bilo slišati močne eksplozije. Poškodovano naj bi bilo tudi mladoletno dekle, ki so mu na kraju nudili zdravniško pomoč, je na svojem kanalu Telegram zapisal guverner Aleksander Gusev.

"Po besedah ​​kolegov z ministrstva za izredne razmere je otrok potreboval zdravniško pomoč, potem ko so delci sestreljenega letalnika padli v stanovanje. Deklica, rojena leta 2013, je utrpela raztrganine rok, nog in vratu," je navedel.

Gusev je dejal še, da bodo zdravniki pozneje znova obiskali družino in deklico, da bi se prepričali, da ni drugih posledic. Dodal je, da pristojni nadaljujejo preiskavo od vrat do vrat, da bi ocenili gmotno škodo.

Po napadu z brezpilotnim letalnikom so na območju razglasili izredne razmere.

Ruski sistemi zračne obrambe so sicer uničili tri ukrajinska brezpilotna letala nad jugozahodno regijo Voronež, ki meji na Ukrajino, je rusko obrambno ministrstvo pred napadom objavilo na Telegramu. 

Domačini so poročali, da so slišali več glasnih zvokov in na nebu nad središčem mesta videli bliskavice. BBC poroča, da je odjeknilo okoli deset eksplozij. Okoli 4. ure zjutraj po lokalnem času so prebivalci Voroneža poročali o novih eksplozijah.

Iz Ukrajine glede napada za zdaj še ni odziva. 

Novice Putin surovo kaznoval srbske plačance

Novice Umrl še en Putinov sovražnik, povozil ga je avtomobil

Novice Zagorelo skladišče največjega ruskega spletnega trgovca #video