Ponedeljek,
16. 8. 2021,
12.25

Osveženo pred

3 leta, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,68

51

Natisni članek

Natisni članek

orožje Nato Kitajska Turčija Egipt Velika Britanija ZDA talibani Kabul Afganistan vojna Bližnji vzhod Valentin Areh

Ponedeljek, 16. 8. 2021, 12.25

3 leta, 3 mesece

Nekdanji dopisnik iz Afganistana Valentin Areh: Etnično čiščenje se že dogaja #foto

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,68

51

Afganistan | Zaradi spopadov med Talibani in afganistanskimi silami so bili mnogi prebivalci severnih provinc prisiljeni zapustiti svoje domove. | Foto Reuters

Zaradi spopadov med Talibani in afganistanskimi silami so bili mnogi prebivalci severnih provinc prisiljeni zapustiti svoje domove.

Foto: Reuters

"Razmere v mestih, ki so jih pred tedni zavzeli Talibani na severu države, napovedujejo, kaj se bo verjetno zgodilo. Tam se že dogaja etnično čiščenje," trenutne razmere v Afganistanu, kjer je po odhodu Američanov oblast znova prevzelo skrajno vojaško in politično islamistično gibanje Talibani, komentira nekdanji dolgoletni vojni dopisnik Valentin Areh, ki je več let poročal s kriznih žarišč, med drugim tudi iz Afganistana.

Novice Pretresljivi posnetki iz Afganistana: kolaps na letališču, talibani na zlatih stolih #video

"Potem ko je ameriški predsednik Joe Biden aprila 2021 napovedal popoln umik vseh ameriških vojakov iz Afganistana, Washington pa je 2.500 afganistanskim prevajalcem in njihovim družinskim članom odobril vizo za izselitev v Združene države Amerike, so takšen scenarij napovedovali ameriški poveljniki na terenu in ameriški obveščevalci," je trenutne razmere v Afganistanu opisal Valentin Areh, ki je zaposlen kot urednik na TV Slovenija.

Napovedovali so razpad afganistanske vojske v 90 dneh, kar so mnogi politiki, vključno s predsednikom Bidnom, ocenjevali kot popolnoma nemogoče, je še pojasnil. "V bistvu je afganistanska oblast razpadla še hitreje. Res je, da so Američani v tej vojni dosegli oba cilja, zaradi katerih so začeli vojno. V državi so uničili teroristično organizacijo Al Kaido, ki je 11. septembra 2001 izvedla napade v Združenih državah Amerike in ubili njenega voditelja Osamo bin Ladna ter vse njegove najbližje sodelavce. Ameriške in druge NATO sile so v državi ostale kar 20 let. Želele so preprečiti teroristom, da bi vzpostavili oporišča, iz katerih bi lahko napadali cilje na Zahodu. Zdaj, ko te nevarnosti ni več, je po več kot tri tisoč milijardah dolarjev stroškov in 2.400 ubitih ameriških vojakov demokratski predsednik Joe Biden sprejel odločitev o popolnem umiku," je pojasnil.

Ne vojaško, gre za politično vprašanje

Kljub temu da v zadnjem letu in pol v Afganistanu ni bil ubit noben ameriški vojak, kar polovica ameriških davkoplačevalcev nasprotuje pošiljanju vojakov v Afganistan in zapravljanju denarja v tej državi, še nadaljuje Areh. "Odločitev je bila torej politična in ne vojaška. Začetek popolnega umika Američanov je povzročil hiter kolaps afganistanske vojske. Njeni poveljniki so prepričani, da je vojna proti talibanom brez pomoči Američanov izgubljena," še pravi Areh.

Pripadnik talibanskih sil na oklepnem vozilu pred mednarodnim letališčem Hamid Karzai v Kabulu | Foto: Reuters Pripadnik talibanskih sil na oklepnem vozilu pred mednarodnim letališčem Hamid Karzai v Kabulu Foto: Reuters

"Vojno so tako vojaško kot finančno vodili Američani, zavezniki držav NATA so bili le simbolno udeleženi. Glede na to, da so Američani dosegli oba cilja, zaradi katerih so začeli vojno, je težko govoriti, da so naredili karkoli narobe," je odgovoril na vprašanje, kaj so zavezniške sile v Afganistanu naredile narobe.

"V zadnjih 20 letih so v državi popolnoma uničili teroristično organizacijo Al Kaida, Talibani pa trenutno niso sposobni in niso zainteresirani za teroristične napade v Združenih državah Amerike in Evropi. Ameriška vojska je v dvajsetih letih kljub najdaljši vojni v ameriški zgodovini utrpela minimalne izgube, in sicer 2.400 mož. Za primerjavo omenimo, da je ameriška vojska pri izkrcanju v Normandiji leta 1944 v enem samem dnevu izgubila kar deset tisoč mož. Na drugi strani so Talibani in njihovi zavezniki, ki danes štejejo približno 60 tisoč mož, izgubili kar 52 tisoč borcev. Torej pri umiku iz Afganistana ne gre za vojaško, ampak za politično vprašanje," je še razložil naš sogovornik.

Ameriško vojaško oporišče Bagram v Afganistanu
Novice Prekleta država, ki ji pravijo pokopališče imperijev

Del politike je po njegovem tako v Združenih državah Amerike kot v Evropski uniji vse bolj nasprotoval vojni v Afganistanu. Nasprotovali so zapravljanju davkoplačevalskih milijard in pošiljanju vojakov v državo, ki se jim je zdela kot dežela na drugem planetu. Vse manj ljudi je razumelo, zakaj naj bi se ameriški in evropski vojaki borili tam, če tam ni več teroristov, ki bi ogrožali Zahod. Nasprotovanje vojni se je krepilo tudi zaradi 47 tisoč ubitih afganistanskih civilistov, več sto tisoč pa so jih iz domov pregnali Talibani.

"Vojni je Joe Biden nasprotoval, še preden je postal novi ameriški predsednik, nasprotuje ji tudi več kot dve tretjini demokratov. Zato ne gre za vprašanje, kaj je kdo naredil narobe, ampak za politično odločitev, da Združene države Amerike ne bodo večno ostale v tej državi in v njo vlagale na tisoče milijard dolarjev. Gospodarske težave zaradi epidemije covid-19 so le še pospešile takšno odločitev," meni Areh.    

Talibani na straži v Kabulu, Afganistan | Foto: Reuters Talibani na straži v Kabulu, Afganistan Foto: Reuters

"Ne vidim povezave z dogodki pred pol stoletja"

Areh poudarja, da Združene države Amerike niso nikoli podpirale Talibanov, da pa so v času sovjetske invazije od 1978 do 1988 v boju proti komunistom Združene države Amerike, Egipt, Turčija, Velika Britanija in Kitajska z orožjem podpirale različne afganistanske uporniške skupine.

"Ne vidim povezave z današnjimi razmerami z dogodki pred pol stoletja. Kar pa ne pomeni, da zgodovina ni pomembna. Afganistan nikoli v zgodovini ni bil enotna država in so tam vedno potekali spopadi in vojne med različnimi afganistanskimi plemeni ali tujimi vojskami. Tako je tudi danes. Ko sem bil v različnih delih Afganistana sem lahko spoznal, da povsod posamezna plemena z orožjem nadzirajo svoja ozemlja, se pogosto spopadajo in ob tem sklepajo vojna zavezništva," je opisal.

Zaradi časti se nikoli ne bodo vdali

Kljub vkorakanju Talibanov v Kabul vojna v tej državi žal ne bo končana, je še poudaril Areh. Kot so mu razlagali afganistanski voditelji, je vojna njihov način življenja, je še dejal. "Odkar sem se rodil, je potekala vojna, borili so se naši pradedje, dedje in naši očetje. Zdaj se borimo mi in jutri se bodo borili naši otroci. Biti bojevnik je čast za vsakega od nas. Nimamo elektrike, nimamo avtomobilov, nimamo pitne vode v domovih, čast je vse, kar imamo. Nihče se časti in s tem vojni nikoli ne bo odrekel. Biti bojevnik je naša dolžnost in pravica," mu je dejal plemenski vodja na položajih blizu Kabula.

Nobenih pogajanj, držali se bodo svojih radikalnih načel

O razpletu dogodkov v Afganistanu lahko po mnenju Areha pričakujemo, da bodo Talibani vzpostavili islamistično državo, podobno kot je bila pred letom 2001.

"Razmere v mestih, ki so jih pred tedni zavzeli na severu države napovedujejo, kaj se bo verjetno zgodilo. Tam se že dogaja etnično čiščenje. Na tisoče ljudi, na tisoče pripadnikov plemen, ki so podpirali centralno vlado, so ubili. Prav tako ubijajo ujete afganistanske vojake in vse tiste, ki so sodelovali kot prevajalci ameriške vojske ali vojske NATA in niso zbežali. Če je zahodnim zaveznikom uspelo zgraditi na stotine novih šol, ki so jih smele obiskovati tudi deklice in s tem v dveh desetletjih dvignili pismenost deklic iz nič na 37 odstotkov, je tega konec. Številne šole so požgali, deklice nimajo več dostopa do izobraževanja, ženske so izgubile službe, nimajo pravice do študija na univerzi, na ulico lahko stopijo zgolj v spremstvu moškega sorodnika. Vse ženske, brez izjeme morajo nositi burko, ki zakriva celoten obraz razen oči. Mlada dekleta, ki so zavrnila nošnjo burk so usmrtili na javnem mestu," je še dejal. 

Talibani so zaprli tudi vse radijske postaje, prepovedali poslušanje glasbe in podobno. Nekateri sicer zdaj ugibajo, da bodo Talibani po zmagi sedli za diplomatsko mizo in se pogajali z ostalimi afganistanskimi politiki in z Zahodom, je še izpostavil Areh, a so po njegovem takšna pričakovanja nerealna.

"Zdaj, ko imajo vso oblast, bodo uveljavili vsa načela radikalne islamske države, v katera trdno verjamejo in za katera so se dolgo borili. Nobenih pogajanj ne bo. Talibani si lastijo državo in bodo vzpostavili takšen sistem, kot želijo," je sklenil.  

Fotogalerija
1
 / 5
Afganistan talibani
Novice Talibani so vstopili v Kabul, afganistanski predsednik je zapustil državo
Afghanistan talibani
Novice Talibani nadaljujejo z osvajanjem mest: zavzeli so ključno mesto na severu
Kabul
Novice Pentagon miri: Glavno mesto Afganistana ni ogroženo
Afghanistan talibani
Novice V Afganistanu kritične razmere, nujna je evakuacija tujih državljanov
Talibani
Novice Razmere se zaostrujejo, talibani zavzeli še dve mesti