Sreda, 14. 8. 2024, 13.09
3 mesece, 2 tedna
Nemčija izdala nalog za aretacijo Ukrajinca zaradi sabotaž Severnega toka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,40
Moški na fotografiji naj bi bil eden od potapljačev, ki so septembra 2022 podtaknili eksplozivne naprave na plinovode v Baltskem morju.
Nemško tožilstvo je izdalo nalog za aretacijo ukrajinskega državljana v povezavi s sabotažami plinovodov Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju septembra 2022, so danes poročali nemški mediji. Zadnji znani naslov Ukrajinca je bil na Poljskem, a je tamkajšnje tožilstvo danes sporočilo, da jim ga ni uspelo pridržati, saj je moški že odpotoval v Ukrajino.
Nemški preiskovalci menijo, da je bil Ukrajinec, ki so ga poimenovali Volodimir Z., eden od potapljačev, ki so septembra 2022 podtaknili eksplozivne naprave na plinovode, poročajo nemški mediji. Zadnji znani naslov moškega je bil na Poljskem, zato je Berlin Varšavo zaprosil, naj Ukrajinca aretira.
Julija odpotoval v Ukrajino
Poljsko tožilstvo je medtem danes potrdilo, da je prejelo nalog za aretacijo Ukrajinca. "Na koncu Volodimir Z. ni bil pridržan, saj je v začetku julija letos zapustil ozemlje Poljske in prečkal poljsko-ukrajinsko mejo," je sporočilo tožilstvo.
Kot je pojasnilo, je Ukrajincu uspelo zapustiti Poljsko, saj ga nemško pravosodje ob izdaji naloga ni vključilo v podatkovno bazo iskanih oseb. "Poljska mejna straža s tem ni bila seznanjena in ni imela razloga za pridržanje Volodimirja Z.," je še dodalo tožilstvo.
V okviru nemške preiskave eksplozij plinovodov so sicer identificirali še dva ukrajinska potapljača. Nalogov za njuni aretaciji za zdaj še niso izdali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Plin je puščal zaradi podvodnih eksplozij
Na plinovodih Severni tok 1 in 2 so septembra 2022 potrdili štiri puščanja plina. Do dveh uhajanj je prišlo v švedskih, do dveh pa v danskih vodah. Švedske in danske oblasti so ugotovile, da so puščanje povzročile podvodne eksplozije. Švedska je med preiskavo našla sledi eksploziva in potrdila, da so bile eksplozije namerna dejanja.
Ukrajina je kmalu po sabotažah krivdo pripisala Rusiji, Moskva pa je odgovornost zanikala.
