Sobota, 5. 4. 2025, 14.44
1 dan, 9 ur
Nenavadna bitja na Jadranu: kolonije, dolge več metrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,67
Dele Jadrana na Hrvaškem so v zadnjih dneh preplavile zanimive formacije nenavadnih bitij. Strokovnjaki pojasnjujejo, da gre za želatinaste organizme, imenujejo se salpe, ki se zaradi kloniranja zelo hitro razmnožujejo in ustvarjajo kolonije, ki so lahko dolge več metrov.
"Zaradi številnih poizvedb, ki jih prejemamo, pa tudi pogostih objav na družbenih omrežjih, lahko rečemo, da smo v teh dneh v nekaterih delih Jadrana priča pogostim pojavom salp, želatinastih planktonskih organizmov, ki spadajo v skupino pelagičnih plaščev, so pojasnili na Inštitutu za oceanografijo in ribištvo.
Gre za posledico kombinacije okoljskih in podnebnih dejavnikov, ki ustvarjajo idealne pogoje za množično rast in razmnoževanje. Eksplozije populacij salp pa po zagotovilih niso nenavadne, prav tako niso nevarne.
Potem so še pojasnili, da so salpe znane po svojem skoraj popolnoma prozornem, cilindrično-cevnem telesu, skozi prozorno zunanjo strukturo pa so vidni samo notranji organi. Njihovo mehko, želatinasto telo je lahko in jim omogoča, da zlahka plavajo v morju.
Ena enota lahko zraste do deset centimetrov, združijo pa se v kolonijah, ki jih običajno sestavlja več kot ducat enot, povezanih v verige. Te so lahko dolge več metrov in pogosto ustvarijo impresivne tvorbe v vodi. Premikajo se z neprekinjenim črpanjem vode skozi telo in se hranijo s filtracijo, s čimer zbirajo fitoplanktonske mikroalge. Zato povečanje količine fitoplanktona v morju, ki se običajno pojavi zgodaj spomladi in jeseni, posledično spodbuja nenadno povečanje populacije organizmov, ki se hranijo z njim.
Ker imajo salpe sposobnost hitrega kloniranja skozi neseksualno razmnoževanje, jim to omogoča eksponentno rast v kratkem času, ko so razmere ugodne. Po izčrpanju pogojev za svojo rast naj bi prebivalstvo začelo strmo upadati.
Čeprav so takšni pojavi del naravnega življenjskega cikla salp in sami po sebi niso razlog za zaskrbljenost, je treba njihovo pogostost in obstojnost skrbno spremljati, saj lahko nakazujejo spremembe ravnovesja v morskih prehranskih omrežjih, zlasti v luči izrazite podnebne spremenljivosti, ki smo ji priča danes, še opozarjajo na inštitutu.
