Petek, 8. 9. 2017, 16.03
7 let, 2 meseca
New York Times razkriva razsežnosti ruskega posredovanja ob ameriških volitvah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
Spletna informacijska vojna proti demokratski predsedniški kandidatki Hillary Clinton med lansko predvolilno kampanjo v ZDA je bila organizirana operacija po naročilu iz Kremlja, ugotavlja časopis New York Times na podlagi preiskave s podjetjem za računalniško varnost FireEye.
Ameriške obveščevalne agencije in FBI so januarja letos, preden je oblast prevzel republikanec Donald Trump, potrdile, da je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal informacijsko vojno proti Clintonovi v prid Trumpu, v ZDA se o tem še vedno nadaljujejo številne preiskave.
Je Trumpova kampanja sodelovala z Rusi?
Z njimi poskušajo ugotoviti, ali se je zgodilo resnično sodelovanje med Trumpovo kampanjo in Rusi ali pa je šlo le za Putinovo osebno maščevanje Clintonovi in željo po ustvarjanju kaosa v ZDA s Trumpom v Beli hiši.
Spletni medij Facebook je šele pred dnevi priznal, da je ukinil več sto lažnih računov, ki so proizvajali lažne novice o Clintonovi in demokratih, ter objavil informacijo, da so objavili za okrog 100 tisoč dolarjev oglasov, prodanih lažnim ruskim računom.
Kako globoko se je v ameriške predsedniške volitve vpletala Putinova Rusija?
Ruska obveščevalna služba ponarejevala profile na Facebooku
New York Times opozarja na primer "Američana" Melvina Reddicka iz Pensilvanije, ki je 8. junija 2016 na Facebooku opozoril na novo spletno stran DCLeaks, kjer so se objavljale informacije, ukradene z računalnikov demokratov, kot je George Soros. Melvina v Pensilvaniji ni bilo mogoče najti, saj je šlo za fotografijo moškega iz Brazilije oziroma ponaredek ruske vojaške obveščevalne službe GRU.
Proti Clintonovi so redno nastopali ruski uradni mediji v angleškem jeziku, kot sta televizija RT in agencija Sputnik, kampanja po spletu pa je bila posebej premeteno zasnovana, saj ni bilo več mogoče ločiti, kaj je res in kaj ni.
Rusko mešetarjenje posebej učinkovito znotraj demokratske stranke
Razlogov za njen poraz na volitvah proti Trumpu je veliko, med njimi pa je zanesljivo tudi New York Times, ki je "razkril", da je imela v času vodenja State Departmenta zasebni strežnik elektronske pošte, iz česar so republikanci naredili velik škandal.
Preiskava FBI je ugotovila, da pri tem ni bilo nič nezakonitega, vendar je tudi vodenje preiskave direktorja FBI Jamesa Comeyja na koncu pripomoglo k utrditvi tega vtisa. Rusko mešetarjenje se je izkazalo za posebej učinkovito znotraj demokratske stranke, potem ko je Bernard Sanders že priznal poraz in podprl Clintonovo, ta je na koncu strankarskih volitev dobila veliko več glasov od senatorja iz Vermonta.
Po Sandersovem priznanju poraza so začeli po straneh njegovih podpornikov prihajati na dan izjemno sovražni komentarji na račun Clintonove s pozivi po nadaljevanju "revolucije". Idealistični podporniki senatorja pa so bili tako razočarani, da številni potem niso volili demokratke.
Ugrabljali račune pravih uporabnikov Twitterja in Facebooka
Ruski mešetarji so med drugim ugrabljali račune pravih uporabnikov Twitterja in Facebooka, kot na primer inženirke iz Kalifornije Rachel Usedom, ki Twitterja ni uporabljala več let pred volitvami, nato pa je presenečeno ugotovila, da napada Clintonovo. Lažni računi na Twitterju in Facebooku ter strani, kot sta DCLeaks in Guccifer 2.0, so naredili svoje, vendar pa je bila to kapljica v morje v primerjavi s tem, kar je storil WikiLeaks, ki je objavil goro materiala proti demokratom. Po trditvah ameriških obveščevalnih agencij je WikiLeaks to dobil od Rusov prek posrednikov.
New York Times med drugim opozarja na besede Putinovega svetovalca za računalniško varnost februarja 2016, da se ponavlja leto 1948. Sovjetska zveza je takrat z uspešnim preizkusom atomske bombe stopila ob bok ZDA in začela se je hladna vojna. Tako naj bi bilo lani na področju informacijske tehnologije.
Vse politikov proti političnemu prikrojevanju meja volilnih okrožij
Vse več ameriških politikov nasprotuje političnemu prikrojevanju volilnih okrožij. Nekdanji republikanski guverner Kalifornije Arnold Schwarzenegger je vložil pobudo proti temu, pridružilo se je več članov zveznega kongresa in guvernerjev zveznih držav, ki sodelujejo v tožbi pred vrhovnim sodiščem v ZDA. A do sprememb je še daleč.
.@Schwarzenegger is used to blowing things up in movies. Now he plans to terminate gerrymandering. https://t.co/IEV9jb5dIa pic.twitter.com/YShdAjf9KL
— POLITICO (@politico) July 28, 2017
Meje volilnih okrožij v ZDA namreč približno vsako desetletje po zadnjem štetju prebivalstva v posamezni zvezni državi določi stranka, ki je na oblasti v tisti državi.
V zadnjih dveh desetletjih pridobivali republikanci
Vsaka zvezna država je v zveznem kongresu upravičena do dveh senatorjev in do števila članov predstavniškega doma kongresa glede na število prebivalcev. Stranka, ki je na oblasti, si meje kongresnih okrožij zariše tako, da si v čim večjem številu okrožij zagotovi čim večje število verjetnih svojih volivcev.
Politične zvezde so bile v zadnjih dveh desetletjih na državnih ravneh bolj naklonjene republikancem, ki so si s tudi prikrojevanjem meja okrožij zagotovili večino v spodnjem domu zveznega kongresa in znotraj zvezne države.
Stranki to delata, da si zagotovita varna okrožja za svoje kandidate, kjer potem ni treba porabljati veliko denarja za volitve. Ta dejavnost je v ZDA celo dobila ime "gerrymandering".
Kaj je "gerrymandering"?
Izvira iz začetka 19. stoletja, ko so se ljudje že pritoževali nad takim početjem in je bila v Massachusettsu objavljena karikatura volilnega okrožja, ki je bilo podobno kuščarju (salamandru), ne pa neki zaokroženi celoti. Okrožja je v prid demokratski stranki določil guverner Elbridge Gerry in z združitvijo njegovega priimka ter salamandra je nastal izraz gerrymandering.
Schwarzenegger je vložil tožbo, s katero zahteva, da se to početje preneha in se meje volilnih okrožij določijo tako, da pomenijo bolj zaokroženo celoto ne glede na interes ene ali druge stranke.
Pobuda ima podporo večine Američanov
Guverner Ohia John Kasich, ki se je pridružil tožbi, ta je na vrhovno sodišče priromala iz Wisconsina, je dejal, da gerrymandering uničuje demokracijo, ker postavlja interese politikov nad interese volivcev.
Pobudi, ki ima podporo večine Američanov, se je doslej pridružilo 36 sedanjih in nekdanjih članov zveznega kongresa, med njimi John McCain in Bob Dole. Vendar pa je številka v primerjavi s skupnim številom članov zveznega senata in predstavniškega doma (535) še vedno izjemno majhna in daleč od tiste, ki bi nakazovala spremembo strankarskega mišljenja.
