ameriške volitve
Sreda, 30. 10. 2024, 16.12
3 tedne, 5 dni
Njuna premetena igra je razkrita
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,13
Politika je igra in zakonca Trump sta uigran par. Donald s svojim robatim in brezobzirnim slogom nagovarja volivce, ki bi imeli radi v Beli hiši močnega in trdorokega predsednika, Melania pa s svojim mehkim in sočutnim pristopom nagovarja volivke, ki bodo ključne, če hočeta Trumpova znova v Belo hišo.
"Zapomnite si moje besede. Na meji z Mehiko bom zgradil velik in zelo drag zid, ki ga bo plačala Mehika." Tako je ob napovedi svoje kandidature junija 2015 napovedoval Donald Trump. Pozneje, ko je zmagal, je na nekaterih odsekih ameriško-mehiške meje postavil ograjo, a to ni bil zid, ki ga je obljubljal. In ograje ni plačala Mehika. Pred letošnjimi volitvami Trump napoveduje, da bo množično deportital nezakonite migrante. Še zlasti ima na muhi Haitijce, za katere je dejal, da jih bo deportiral v Venezuelo. Bo v primeru zmage svoje obljube izpolnil, kot se bojijo nekateri? Če se bo obnašal tako, kot se je v prvem mandatu, se to ne bo zgodilo.
Vse se je začelo s fotografijo temnopoltega moškega, ki je v rokah nosil dve goski. Fotografija je hitro postala viralna in je bila osnova za trditve, da priseljenci s Haitija v Springfieldu v zvezni državi Ohio prebivalcem množično kradejo mačke in pse, da jih potem pojedo. Te trditve, za katere se je izkazalo, da ne pijejo vode, so pred volitvami pograbili republikanci.
Napovedi o množičnem izgonu Haitijcev v Venezuelo
Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump, ki obljublja množične in takojšnje deportacije nezakonitih priseljencev, je sredi septembra obljubil, da bo Haitijce, ki so v ZDA prišli zakonito kot begunci, deportiral, in to kar v Venezuelo.
Pozneje se je izkazalo, da je bila fotografija temnopoltega moškega posneta v mestu Columbus v zvezni državi Ohio in da gre za gosi, ki jih je zbil avtomobil. Temnopolti moški morda sploh ni Haitijec.
Trumpove obljube, ki jih ni izpolnil
Da bo množično deportiral nezakonite priseljence in prepovedal priseljevanje muslimanov, je Trump obljubljal že pred volitvami leta 2016, a na koncu obljube ni izpolnil (je pa zaostril zakonodajo in začasno omejil priseljevanje iz nekaterih muslimanskih držav).
Pred volitvami leta 2016 je Trump napovedoval ustavitev priseljevanja muslimanov v ZDA in po izvolitvi začasno prepovedal priseljevanje iz nekaterih muslimanskih držav (ta muslim ban, kot se mu je reklo v angleščini, so sodišča zadržala). Že pred volitvami leta 2020 pa je nagovarjal tudi muslimanske volivce. Podobno počne tudi letos. Pred dnevi je bil tako na shodu v Michiganu, kjer živi močna arabska oziroma muslimanska skupnost. Njeni glasovi so zelo pomembni, ker ankete napovedujejo v Michiganu zelo tesen izid. Nekaj verskih muslimanskih voditeljev je na shodu napovedalo podporo Trumpu (na fotografiji).
Pred volitvami leta 2016 je govoril o tem, da južna soseda Mehika v ZDA ne pošilja svojih najboljših ljudi, ampak ljudi z veliko težavami, ki prinašajo mamila, kriminal in posilstva. To naj bi preprečil z gradnjo velikega zidu, ki naj bi ga plačala Mehika.
Nobenega zidu na meji z Mehiko
Zidu na meji z Mehiko, ki naj bi ga plačala Mehika, v prvem Trumpovem mandatu ni bilo. Do 17. novembra 2020 je bilo sicer zgrajenih 674 kilometrov ograje na ameriško-mehiški meji, a je šlo pri tem za zamenjavo že dotrajanih obstoječih ograj z izjemo dodatnih devetih kilometrov. Vsekakor to ni tisti veličastni zid na meji z Mehiko, ki ga je leta 2015 in 2016 obljubljal Trump.
Trump tudi ni izgnal več milijonov nezakonitih priseljencev iz ZDA (večinoma gre za prebivalce Latinske Amerike), kot je obljubljal pred volitvami leta 2016. Še več, Trump se je zlasti leta 2020 začel odkrito dobrikati priseljencem.
Pred volitvami leta 2020 se dobrika priseljencem
Avgusta 2020 je v okviru republikanske nacionalne konvencije v Beli hiši celo sodeloval pri podelitvi ameriškega državljanstva petim tujcem iz Indije, Bolivije, Libanona, Sudana in Gane.
Alina Habba je Trumpova odvetnica in njegova svetovalka v kampanji. Je v ZDA rojena krščanska Arabka. Njeni starši so prišli iz Iraka. Za Trumpa je pomembna, ker nagovarja arabske skupnosti v ZDA, da glasujejo za republikanskega kandidata. Na fotografiji: Alina Habba na shodu v Madison Square Gardnu v New Yorku.
Je pa vprašanje priseljevanja ter opozarjanje na premalo varovano mejo z Mehiko znova postala pomembna tema po Trumpovem porazu leta 2020. Zdaj znova obljublja množične deportacije nezakonitih priseljencev.
Ne ksenofob, ampak preračunljivec
A če sodimo po prvem mandatu, teh obljub ne bo izpolnil. Trump kot preračunljiv in premišljen človek ve, da številni Američani želijo strožjo politiko priseljevanja in izgone nezakonitih priseljencev. In to jim tudi obljublja. A ne bo presenečenje, če bodo to znova prazne obljube in gre pri Trumpu za zlagano nasprotovanje priseljevanju.
Nenazadnje za Trumpa osebno ni mogoče reči, da je kakšen ksenofob. Poročil se je trikrat, od tega je bila le njegova druga žena Američanka, preostali dve pa sta iz dela Evropa, ki je za veliko Američanov že vzhodna Evropa.
Trump zaposloval nezakonite priseljence in se poročal s tujkami
Njegova prva žena je bila Čehinja Ivana Zelničkova, tretja Slovenka Melania Knauss (pred svojo manekensko kariero je bila Melanija Knavs). Hčerka, ki mu jo je rodila Ivana, je celo dobila češko ime – Ivanka. Ta se je pozneje poročila z Jaredom Kushnerjem, ki je Jud, in prestopila v judovstvo. Trump tako seveda ni nekakšen Hitler 2.0.
Zelo pomemben za Trumpa je pred volitvami postal tudi najbogatejši človek na svetu Elon Musk. Ta ne le, da denarno podpira Trumpa, ampak tudi dejavno sodeluje v kampanji. Musk, ki se je rodil v Južni Afriki, ima številne privržence, njihovi glasovi pa so lahko zelo pomembni za Trumpa. Verjetno ni naključje, da je Musk pred volitvami javnosti predstavil samovozeči taksi in nosilno raketo, ki se ji je uspelo vrniti nazaj na Zemljo, kjer so jo ujeli z novo metodo velikih kovinskih rok.
Čeprav je za nabiranje volilnih glasov pred letom 2016 zelo udrihal po Mehiki in nezakonitih priseljencih, pa so mediji izbrskali, da je sam v svojem podjetju Trump Organization zaposloval tudi nezakonite priseljence.
Poljaki pomagajo na črno postavljati Trumpovo stolpnico
Med drugim so leta 1980 nezakoniti priseljenci s Poljske (tedaj je bila ta država še del komunističnega sveta), ki so delali po 12 ur na dan in bili seveda zelo malo plačani, šest mesecev čistili območje, na katerem je bila zgrajena Trumpova stolpnica.
Tudi pri Trumpovem podpredsedniškem kandidatu J. D. Vanceu lahko rečemo, da je njegovo udrihanje po nezakonitih priseljencih le igra za volivce, ki hrepenijo po trdi roki. Sam je poročen z Uši Čilikuri, ki se je rodila v San Diegu indijskima staršema. Eden od treh otrok, ki jih imata zakonca Vance, ima indijsko ime Vivek, kar v sanskrtu pomeni modrost.
Ameriško gospodarstvo proti ameriški družbi
Dejstvo je, da ameriško gospodarstvo, takšno, kot je, potrebuje tujo delovno silo. Po nekaterih podatkih priseljenci predstavljajo petino ameriške delovne sile, vsak dvajseti delavec v ZDA pa je nezakoniti priseljenec.
Pred volitvami leta 2016 je Trump obljubljal veliki zid na meji z Mehiko in napadal južno sosedo, da spušča v ZDA svoje najslabše ljudi. Zadnja leta pa skuša Trump vse bolj nagovarjati volivce latinskoameriškega rodu. Nekateri analitiki so prepričani, da se zlasti moški latinskega rodu nagibajo k Trumpu, ker jih privlači Trumpov mačizem, spet drugi menijo, da je Trumpov slog nastopanja podoben slogu južnoameriških populističnih politikov in da je zato vse bolj priljubljen med latinskoameriškimi volivci.
Če parafraziram misel iz nekega švicarskega dokumentarca o tuji delovni sili: ameriško gospodarstvo potrebuje tujo delovno silo, ameriška družba (vsaj tista, ki voli za Trumpa) pa si je ne želi.
Trumpov vroči zrak, ki po volitvah izgine
Drugače povedano: ti dve želji sta v protislovju. In če bi ju Trump želel uskladiti, da bi izpolnil svoje obljube o množičnih deportacijah, bi si moral prizadevati za globoko spremembo ameriškega gospodarstva. A ni znakov, da si prizadeva za to.
V ameriški angleščini bi Trumpovim predvolilnim obljubam lahko rekli vroči zrak, hot air. Nemci temu pravijo podobno – heisse luft. Zelo nastopaške, velikopotezne in udarne besede, ki se potem ne udejanjijo.
Ples duhov v zarjavelem pasu?
Da bi dobil na svojo stran delavske volivce iz t. i. zarjavelega pasu, ki so bili tradicionalno bolj naklonjeni demokratom kot republikancem, jim je Trump že pred volitvami 2016 obljubljal ponovno industrializacijo. To naj bi dosegel s protekcionizmom in uvedbo carin.
Donald Trump je od pomladi letos prvi kazensko obsojeni nekdanji predsednik ZDA. A to mu seveda ne škodi, morda mu celo koristi, saj se svojim volivcem predstavlja kot nekakšni antijunak, ki ga ljudje občudujejo. Nekateri pravijo, da se skuša obnašati kot gangster oziroma mafijski šef (malce šaljivo bi mu lahko rekli don Trump). Trump se včasih celo sam javno primerja s slavnim mafijcem Al Caponejem.
Leta 2018 je res začel s carinsko vojno, a kot ugotavlja britansko-ameriški ekonomski zgodovinar Adam Tooze, kljub udrihanju nad globalizacijo podatki ne kažejo, da bi prišlo do kakšnega velikega upada mednarodne trgovine. Torej spet protislovje med besedami in dejanskim stanjem.
Prazne besede o ponovni industrializaciji?
Letos so republikanci poleg protekcionizma in carin, ki naj bi v ZDA vrnila delovna mesta, ki so odšla v države s cenejšo delovno silo, začeli omenjati še devalvacijo ameriškega dolarja (o šibkem dolarju je med drugim govoril podpredsedniški kandidat Vance). A takšna poteza bi verjetno povečala inflacijo. Poleg tega bi takšna politika zahtevala omejitev moči Wall Streeta, finančnega središča svetovnega kapitalizma.
Torej bi lahko rekli, da so tudi obljube o ponovni industrializaciji v veliki meri vroči zrak oziroma zlagane obljube. Dejansko lahko od Trumpa pričakujemo klasično republikansko ekonomsko politiko: nizki davki (to je uresničil leta 2018), čim manjša moč sindikatov in čim več deregulacije.
Trump uresniči želje evangelijskih kristjanov glede splava
V prvem mandatu je Trump poleg uvajanja nižjih davkov šel naproti tudi evangelijskim kristjanom in drugim krščanskim konservativcem, ki si želijo prepoved splava. To je dosegel z imenovanjem treh konservativnih zveznih vrhovnih sodnikov. Konservativna večina je na zveznem vrhovnem sodišču junija 2022 odpravila pravico do splava na zvezni ravni.
Ko je leta 2015 Trump napovedal kandidaturo za predsednika ZDA, so bili številni republikanski krščanski konservativci, še zlasti tisti zahodno od Mississippija, še sumničavi do Trumpa in njegovega liberalnega newyorškega življenjskega sloga (številne poroke in ljubezenske afere). V poznejših letih je Trump dobil krščanske konservativce popolnoma na svojo stran, zlasti s tem, ko je za vrhovne sodnike predlagal konservativce. Zvezno vrhovno sodišče s konservativno večino je leta 2022 uresničilo dolgoletne sanje krščanskih konservativcev – odpravo pravice do splava na zvezni ravni.
Tako lahko vsaka zvezna država določa zakonodajo glede splava: republikanske zvezne države so naklonjene prepovedi splava, demokratske pa ne. Krščanski konservativci želijo seveda zvezno prepoved splava, t. i. national ban oziroma federal ban.
Kako je Melania priskočila na pomoč možu
Demokrati volivce prepričujejo, da bo Trump v primeru zmage novembra letos uslišal prošnje konservativnih kristjanov o prepovedi splava v ZDA, Trump, ki želi dobiti na svojo stran čim več žensk v t. i. ključnih državah, pa trdi, da tega ne bo storil.
Svojem možu je v pomirjanju žensk priskočila na pomoč Melania, ki v svoji knjigi spominov odločno zagovarja pravico do splava. Sporočilo volivkam, ki jih je strah, da bo Trump prepovedal splav in se zato nagibajo k oddaji glasu za Kamalo Harris, je jasno: če Melania zagovarja pravico do splava, potem verjetno prepovedi splava na zvezni ravni ne bo.
Trdi oče naroda in sočutna mati naroda
Melania ima sicer že dolgo jasno vlogo: če Donald s svojim nastopaškim in robatim slogom nagovarja ameriške moške, ki hrepenijo po močnem predsedniku s trdo roko, ona s svojim mehkim, materinsko sočutnim pristopom načrtno blaži moževo trdoto in skuša nagovarjati ženske, zlasti matere.
Zaradi odločitev zveznega vrhovnega sodišča, da odpravi pravico do splava na zvezni ravni (to pomeni, da je od zdaj naprej pravica do splava odvisna od razmerja politične moči v posameznih zveznih državah), pa se je Trump pred letošnjimi volivci znašel v težavah pri ženskah. Številne ženske je strah, da bi Trump v Beli hiši prepovedal splav tudi na zvezni ravni. Tukaj je v politično igro vstopila Melania Trump, ki javno zagovarja pravico do splava in tako skuša pomirjati volivke v nihajočih zveznih državah, ki se bojijo zvezne prepovedi splava. Če bo Trumpu uspelo pridobiti dovolj volivk za zmago, bo to tudi zasluga Melanie.
Če mož obljublja množične deportacije, ona, ki je sama priseljenka, nagovarja priseljence. Tako ni naključje, da je decembra lani v Državnem arhivu v Washingtonu govorila na slovesnosti ob podelitvi ameriškega državljanstva 25 priseljencem.
Gole fotografije Melanie Trump in nezaupljivi kristjani
Melania nagovarja tudi istospolno usmerjene: tako je bila aprila letos v klubu v Mar-a-Lagu govornica na prireditvi politično konservativne LGBT organizacije z imenom Log cabin republicans.
Pred volitvami leta 2016, ko se je moral Trump šele uveljaviti med republikanci, so ga njegovi republikanski tekmeci skušali očrniti tudi zaradi Melaniinih golih fotografij, ki jih je posnela v času svoje manekenske kariere. Ti očitki so deloma padli na plodna tla med konservativnimi kristjani onkraj Mississipija.
Trump se prikupi konservativnemu jugu ZDA s teorijami o Obami
To je bil tudi razlog, da je teksaški senator Ted Cruz premagal Trumpa na republikanskih strankarskih volitvah v Iowi 1. februarja 2016. Veliko več podpore je imel Trump že leta 2016 med konservativnimi kristjani na jugu ZDA.
Trump ima tako prevladujoč položaj v republikanski stranki, ker so v njej vse močnejši privrženci raznih teorij zarot in protiznanstvenega razmišljanja. Na fotografiji: t. i. Qanon Šaman, zagovornik različnih teorij zarot. Qanon Šaman je bil med izgredniki, ki so 6. januarja 2021 vdrli v ameriški kongres, in je tako za nekaj časa postal simbol Trumpovega populizma.
Podporo t. i. južnih republikancev je Trump že dobil, ko je kot premeten in značilno ameriško pragmatičen človek leta 2011 pograbil nekaj let staro teorijo zarote o tem, da tedanji ameriški predsednik Barack Obama ni bil rojen v ZDA, zato sploh ne bi smel kandidirati za predsednika ZDA.
Zakaj je Trump leta 2016 izbral Mikea Penca?
Trump je postal v javnosti najbolj znan zagovornik te teorije, kar mu je prineslo veliko sovražnikov na liberalni levici, a tudi veliko podpornikov med trdim jedrom republikanske baze, ki se ni mogla sprijazniti z Obamo v Beli hiši. To je bil Trumpov temeljni kamen za njegov poznejši politični vzpon.
Ker leta 2016 Trump ni imel še tako močne podpore med krščanskimi konservativci oziroma med evangelijskimi kristjani, je leta 2016 za svojega podpredsednika izbral evangelijskega kristjana Mikea Penca.
Zakaj je letos izbral J. D. Vancea?
V poznejših letih je Trump dobil na svojo stran tudi evangelijske kristjane (zlasti z imenovanjem konservativnih vrhovnih sodnikov), tako da mu letos ni bilo treba za podpredsednika izbrati evangelijskega kristjana, ampak se je odločil za Vancea. Ta je po svoje predstavnik milijarderjev, kot so Peter Thiel ali Elon Musk.
Trump je za svojega podpredsednika izbral J. D. Vancea. Samo ugibamo lahko, zakaj. Ali zato, ker je Vance katolik in želi tako Trump nagovarjati katoliške volivce? Ali morda zato, ker Vance prihaja iz zarjavelega pasu in želi Trump nagovarjati volivce s tega območja, ki so ga zelo podprli leta 2016? Morda zato, ker je Vance uspešen poslovnež, ki je odraščal v revščini in je tako poosebljenje ameriške zgodbe o uspehu? So pri izbiri prevladale Vancove povezave z milijarderji, kot sta Peter Thiel in Elon Musk?
Te milijarderje zanima bolj klasična republikanska politika z nizkimi davki, šibkimi sindikati in s čim večjo deregulacijo. Poleg konservativnih kristjanov, od katerih nekateri morda sanjarijo o preobrazbi ZDA v teokracijo, je ta Thiel-Muskova "oligarhija" drugi dejanski temeljni kamen Trumpove podpore.
Spodleteli državni udar 6. januarja 2021
Seveda ni mogoče mimo tega, da so bile ZDA 6. januarja 2021 zaradi Trumpovih hujskanj na robu državnega udara. A pri Trumpu ni kakšne dosledne ideologije, ki bi lahko bila trden temelj dolgotrajnega avtoritarnega sistema (na primer za ZDA kot avtoritarno državo teokratskega tipa), gre zgolj za njegovo trmasto sledenje njegovim osebnim interesom in močnemu egu, ki je ZDA januarja 2021 pripeljala na rob političnega brezna.
