Norbert Hofer: Kdorkoli pride v Avstrijo, je dobrodošel, če upošteva naše pravo in si sam služi kruh

V sklopu volilne kampanje na tujem se je tretji predsednik državnega sveta Avstrije Norbert Hofer včeraj mudil v Sloveniji. Obiskal je predsednika državnega zbora Milana Brgleza in ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, zvečer pa je bil gost okrogle mize o begunski krizi in stabilnosti Srednje Evrope, ki jo je organiziralo Slovensko panevropsko gibanje.

Hofer ima sicer jasno protimigrantsko retoriko, a med svobodnjaki velja za precej zmernega. Maja ga je v drugem krogu predsedniških volitev za 0,3 odstotka oziroma dobrih 30 tisoč glasov premagal neodvisni kandidat, sicer član Zelenih, Alexander Van der Bellen, a ustavno sodišče je po tožbi svobodnjakov drugi krog volitev razveljavilo, ker je ugotovilo nepravilnosti v sestavi volilnih odborov in pri štetju glasov. Kandidata se bosta znova pomerila 2. oktobra.

Preberite še:

Kdo je Norbert Hofer, avstrijski svobodnjak v vzponu?

Razveljavitev drugega kroga volitev je zmaga pravne države, je prepričan Hofer. Foto: STA ,

Drugi krog predsedniških volitev v Avstriji je ustavno sodišče razveljavilo, čeprav ni bilo ugotovljeno, da bi nepravilnosti vplivale na izid volitev. Ste razveljavitev dojeli kot formalnost ali ima širši pomen za demokracijo, demokratično državo?
To je zmaga pravne države. Sodišče je ugotovilo, da je obstajal prostor za manipulacije. Zelo težko pa je določiti, koliko je bil ta prostor izkoriščen. Če je na primer neki uradnik sam odpiral volilne kuverte, se ne ve, kaj je z njimi delal. To je bilo odločilno. Take stvari škodujejo pravni državi. Za Avstrijce je bilo to seveda boleče, neprijetno, a sodišče je reklo, da morajo volitve potekati, kot je treba. Nikogar nisem slišal, da bi se pritoževal, ker mora znova na volišče. Ne, to ni bilo v redu, gremo še enkrat.

To je za vas druga priložnost. Kako se vaša kampanja zdaj razlikuje od prejšnje?
Ne razlikuje se. Nikoli se ne pretvarjam, stojim za svojimi vsebinami. Sem, kakršen sem. Mnogi pravijo, da sem netipičen politik. Mojega piarovca je strah, ko dajem intervjuje, ker vedno povem, kar si mislim. A to je najlažja pot. Ni mi treba premišljevati, kaj sem rekel včeraj, ampak povem, kar mislim. Zato tudi ne spreminjam kampanje. Sem, kar sem.

Računate na zmago?
V politiki se nikoli ne ve. Računam na zmago, a vanjo nisem prepričan. Nikoli se ne ve, kako se bo volivec odločil. Navajen sem se za stvari boriti, a treba jih je vzeti take, kot so. Če usoda reče, da bom zmagal, bom zmagal.

"Nikoli se ne pretvarjam, stojim za svojimi vsebinami. Sem, kakršen sem," o sebi pravi desničarski populist. Foto: STA ,

Vaša stranka je bila vedno nastrojena proti slovenski manjšini na Koroškem in Štajerskem. Kakšen bo vaš odnos do nje, če boste predsednik Avstrije?
Mislim, da je to minilo. Ne smemo pozabiti težke zgodovine med avstrijskim delom Koroške in Slovenijo. To je zgodovina, ki je ranila obe strani. Tega na Gradiščanskem, kjer sem doma, nismo imeli. Moja žena je potomka gradiščanskih Hrvatov. Hitro smo postavili dvojezične table, nobenih težav ni bilo. Na Koroškem je bilo težko. Mi smo imeli drugačno zgodovino. Razumevanje je treba imeti za obe stvari. Pomembno pa je, da je to končno rešeno. To je dobra osnova, da etnične skupine tam živijo v dobrih odnosih.

Naučil sem se, da nekatere reči potrebujejo čas. V nekdanji Jugoslaviji bo na primer še dolgo trajalo, preden bodo rane zaceljene. Mnogi so zelo trpeli, veliko je bilo mrtvih. Še enkrat pravim, pri nas na Gradiščanskem smo to takoj rešili, na Koroškem je bilo težko.

Torej boste podpirali slovensko manjšino?
Da.

Drugače pa govorite za turško manjšino. Zakaj razlika?
V Avstriji imamo avtohtone manjšine, ki tu živijo že veliko let, zdaj pa se pojavljajo nove. Te želijo pridobiti status avtohtone manjšine. Večina manjšin iz različnih držav je dobro integrirana, jih je pa tudi nekaj, pri katerih opažamo, da so otroci, druga generacija, slabše integrirani kot njihovi starši. To zelo močno velja za turško manjšino. To nas skrbi.

"Napetosti na avstrijskem Koroškem so preteklost. Če bom izvoljen za predsednika Avstrije, bom slovensko manjšino podpiral," zagotavlja kandidat svobodnjakov. Foto: STA ,

Na dan puča v Turčiji smo videli, da so Turki v Avstriji zvečer v dveh urah mobilizirali pet tisoč ljudi, opremljenih z zastavami. To je moč ene brigade. Ob tem se sprašujem: "Kaj si zdaj? Avstrijec ali Turk?" Pa ne pravim, da morajo zatajiti svoje korenine. V primeru nogometne tekme v Avstriji med Avstrijci in Turki, bi tam videli nekaj Avstrijcev z avstrijskimi zastavami, nekaj Turkov s turškimi in veliko Avstrijcev s turškimi zastavami.

V Avstriji imamo 600 tisoč muslimanov. Vedno sem govoril, da islam ni del evropske zgodovine. Ta je bila zgrajena na krščanskih vrednotah, ne na islamskih ali šeriatskem izročilu. Če kdo pride v Avstrijo, je dobrodošel, a seveda če upošteva naše pravo in si s svojimi rokami služi kruh. Toda v Avstriji lahko vsak prišlek uporabi naš socialni sistem, ki ga plačujemo z visokimi davki. To ni prav. Davke moramo znižati, uporabo socialnega sistema pa moramo pogojiti s plačevanjem davkov.

Za kakšno Evropo se zavzemate?
Sem podpornik načela subsidiarnosti. Najti moramo odgovore na velika vprašanja našega časa. Nismo pa ZDA. Naša moč je v tem, da smo različni. Podjetje, ki zaposluje zelo različne ljudi, ki znajo delati skupaj, je močnejše. Znotraj močne Evropske unije si želim močno sodelovanje med državami članicami.

Hillary Clinton ali Donald Trump?
Moj kandidat bi bil John Kerry, a Hillary bo zmagala.