Petek, 2. 5. 2025, 11.23
10 ur, 31 minut
Nove podrobnosti: o tem sta govorila Trump in Zelenski
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,30
Drugo srečanje Donalda Trumpa in Volodimirja Zelenskega, ki se je zgodilo ob robu papeževega pogreba, je bilo po vseh pogledih veliko bolj pozitivno kot njun razvpiti spopad v Ovalni pisarni konec februarja. In v sredo je pokazalo prve rezultate – ZDA in Ukrajina sta končno podpisali dolgo pričakovano pogodbo o redkih zemljah.
Zdaj so poznavalci razkrili podrobnosti vatikanske izmenjave med obema svetovnima voditeljema in kako je morda pomagala ustvariti diplomatski preboj.
Prizorišče obeh srečanj ne bi moglo biti bolj različno. Februarja je bilo v Ovalni pisarni videti, kot da je Zelenski zataval na sovražno ozemlje, Trump je bil obkrožen s svojim bojevitim kabinetom, svetovni mediji pa so pograbili vsako jezno besedo, ukrajinski voditelj je bil grajan tudi zaradi videza in obnašanja. Živci so kmalu popustili in srečanje je bilo prekinjeno.
Na papeževem pogrebu pa je bilo neizogibno veliko tišje srečanje in na videz bolj spoštljivo dogajanje. Po kratkem klepetu s francoskim predsednikom Macronom in britanskim premierjem Starmerjem sta Trump in Zelenski približno 15 minut zasebno govorila v baziliki svetega Petra v Vatikanu, preden sta se v soboto udeležila bogoslužja pokojnega papeža. Za razliko od njunega prvega srečanja, na katerem je mrgolelo najvišjih Trumpovih uradnikov, sta tokrat govorila sama.
Druga omembe vredna razlika v novejšem srečanju Trumpa in Zelenskega je odsotnost JD Vancea. Med spopadom v Ovalni pisarni je Vance napadel ukrajinskega voditelja in ga obtožil, da je "nespoštljiv".
Po kratkem klepetu s francoskim predsednikom Macronom in britanskim premierjem Starmerjem sta Trump in Zelenski približno 15 minut zasebno govorila v baziliki svetega Petra v Vatikanu.
O čem je tekla beseda?
Med kratkim pogovorom naj bi Zelenski pozval Trumpa, naj zavzame ostrejše stališče do Vladimirja Putina in si prizadeva za prekinitev ognja, piše Independent. Trump naj bi se z Zelenskim strinjal, da mora biti brezpogojna prekinitev ognja izhodišče za mirovna pogajanja. Trump naj bi še odgovoril, da bo morda moral spremeniti svoj pristop do Putina.
Kasneje je Trump res izrazil bojazen, da ga izigrava ruski voditelj, in ga obtožil, da ne želi ustaviti vojne. Spraševal se je, ali naj uvede nove sankcije proti Moskvi.
Potem ko začetno prizadevanje za prekinitev ognja marca ni bilo uspešno, je Trumpova administracija prešla na spodbujanje okvira mirovnega sporazuma. Zelenski je predlog delno zavrnil, ker vključuje priznanje Krima kot ruskega ozemlja. Med srečanjem v Vatikanu je ukrajinski predsednik ponovil, da Krima ne bo priznal kot ruskega, poroča vir.
Zelenski naj bi Trumpu dejal, da se ne boji popuščanja za konec vojne, pod pogojem, da bodo vzpostavljena ustrezna varnostna jamstva. Ameriško-ukrajinski dogovor o rudninah, ki je bil pred nekaj meseci razbit, je bil oživljen in Trump je pritisnil na Zelenskega, naj podpiše čim prej, je dejal vir.
Trump je kasneje tudi razkril, da se je del pogovorov vrtel okoli pritiskov na ZDA, naj Ukrajini pošljejo več orožja. "Rekel mi je, da potrebuje več orožja, a to govori že tri leta," je dejal predsednik. "Videli bomo, kaj se bo zgodilo – rad bi videl, kaj se bo zgodilo z Rusijo."
Končno podpisan sporazum
V sredo sta ZDA in Ukrajina podpisali sporazum o redkih rudninah. Zelenski je pozdravil sporazum, poudaril je, da gre za pravičen dogovor z ZDA o dostopu do rudnih bogastev v Ukrajini. V Beli hiši so dogovor označili za zgodovinskega in kot gospodarski prispevek ZDA pri zagotavljanju miru v Ukrajini.
Kaj natančno sporazum vsebuje, še ni znano. Jasno je, da vključuje ustanovitev investicijskega sklada za iskanje in izkoriščanje mineralov, pri čemer si bosta državi prihodke delili po načelu enakovrednosti. Ukrajina ostaja lastnica virov, ameriška stran pa bo pomagala pritegniti tehnologijo in kapital.
Ukrajina naj bi sicer imela okrog pet odstotkov vseh svetovnih zalog redkih zemelj in rudnin, kot so grafit, titan in litij, vendar so številna območja trenutno pod nadzorom ruske vojske. Ukrajina naj bi imela tudi okrog 20 odstotkov svetovnih zalog grafita, ki je potreben za baterije. Ima tudi velike zaloge mangana in titana ter litija.
