Matic Tomšič

Torek,
27. 9. 2022,
17.49

Osveženo pred

2 leti, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,98

42

Natisni članek

Natisni članek

jedrsko orožje Ukrajina Rusija Kitajska

Torek, 27. 9. 2022, 17.49

2 leti, 1 mesec

Obljuba, ki bi lahko pokvarila Putinove načrte

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,98

42

Vladimir Putin | Vladimir Putin je prejšnji teden ponovno namignil, da bi Rusija zaradi konflikta v Ukrajini lahko uporabila jedrsko orožje. Posebej je poudaril, da "ne blefira". | Foto Guliver Image

Vladimir Putin je prejšnji teden ponovno namignil, da bi Rusija zaradi konflikta v Ukrajini lahko uporabila jedrsko orožje. Posebej je poudaril, da "ne blefira".

Foto: Guliver Image

V trenutku, ko je Rusija prvič zagrozila, da bo razmerje moči na fronti v Ukrajini spreminjala z jedrskim orožjem, bi se moral prižgati alarm v Pekingu. Tako namreč piše v dokumentu, ki sta ga Kitajska in Ukrajina podpisali leta 2013. 

Novice To svetujejo ruskim vojakom, če jih zadene krogla #video

Od začetka vojne v Ukrajini so ruski politični vrh in kremeljski propagandisti že večkrat odkrito grozili z uporabo jedrskega orožja, saj stvari na bojišču že tako rekoč od začetka invazije in spodletelega desanta na Kijev ne potekajo povsem po načrtih Rusije. Ob nenehnih svarilih državam članicam zveze Nato, da bi lahko v primeru poseganja v konflikt med sosedama tarče strateškega jedrskega orožja postala vojaška oporišča na njihovih tleh in celo njihova velemesta, se na ruski strani pogosto zelo odkrito pogovarjajo o uporabi taktičnega jedrskega orožja neposredno na fronti.

S tem bi Rusija Ukrajincem lahko povzročila strahotne izgube in, kar je še pomembneje, v kosti ukrajinskih vojakov ter predvsem odločevalcev v Kijevu pognala strah in zavedanje, da je nasprotnik za dosego svojih ciljev pripravljen poseči tudi po najskrajnejših oziroma najbolj uničujočih možnostih.

Taktično jedrsko orožje je v teoriji namenjeno uničevanju ciljev, kot so tankovski bataljoni, flote vojaških ladij ali letalonosilke. "Taktično" je po mnenju nekaterih poznavalcev jedrske oborožitve sicer zgolj beseda na papirju, saj lahko moč takšnega orožja tudi za nekaj magnitud presega atomski bombi, odvrženi na Hirošimo in Nagasaki. Taktična raketa s stokilotonsko jedrsko konico lahko namreč brez težav uniči tudi večje mesto. Na fotografiji izstrelitev ruske balistične rakete Iskander-K, ki je lahko opremljena tudi s "taktično" jedrsko bojno glavo.  | Foto: AP / Guliverimage Taktično jedrsko orožje je v teoriji namenjeno uničevanju ciljev, kot so tankovski bataljoni, flote vojaških ladij ali letalonosilke. "Taktično" je po mnenju nekaterih poznavalcev jedrske oborožitve sicer zgolj beseda na papirju, saj lahko moč takšnega orožja tudi za nekaj magnitud presega atomski bombi, odvrženi na Hirošimo in Nagasaki. Taktična raketa s stokilotonsko jedrsko konico lahko namreč brez težav uniči tudi večje mesto. Na fotografiji izstrelitev ruske balistične rakete Iskander-K, ki je lahko opremljena tudi s "taktično" jedrsko bojno glavo.  Foto: AP / Guliverimage

Ker Rusija jedrsko orožje že sedem mesecev omenja kot eno od možnosti za dokončanje "posebne vojaške operacije" oziroma na državnih televizijskih kanalih tudi kar za začetek jedrske apokalipse, po kateri bodo šli vsi umrli Rusi v nebesa, se predvsem na Zahodu vrstijo obsojanja tovrstne retorike in opozorila Rusiji, naj ne gre predaleč.

Zelo glasna je medtem tišina države, ki bi se morala ob grožnji jedrske zaostritve konflikta v Ukrajini vsaj na papirju odzvati zelo odločno: Kitajske.

Kaj so Kitajci obljubili Ukrajini?

Kitajska je v kontekstu vojne v Ukrajini na mednarodnem parketu zavzela nevtralno držo, vendar velja za tiho zaveznico Rusije. Ne zalaga je sicer z orožjem, tega Rusija kupuje od Irana in celo od Severne Koreje, je pa od začetka invazije sankcioniranemu ruskemu gospodarstvu priskočila na pomoč z zelo povečanim uvozom ruskega premoga in nafte (odkup poteka po akcijski ceni, seveda).

Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Ši Džinping sta v zadnjih letih poglobila sodelovanje med državama. Med drugim sta skoraj tik pred rusko invazijo Ukrajine sklenila dogovor o velikem prijateljstvu "brez ovir" med Rusijo in Kitajsko.  | Foto: AP / Guliverimage Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Ši Džinping sta v zadnjih letih poglobila sodelovanje med državama. Med drugim sta skoraj tik pred rusko invazijo Ukrajine sklenila dogovor o velikem prijateljstvu "brez ovir" med Rusijo in Kitajsko. Foto: AP / Guliverimage

Kitajski ruskega napada na sosednjo državo še ni uspelo jasno obsoditi, je pa že večkrat pozvala k diplomatski rešitvi konflikta za pogajalsko mizo. Prejšnji teden, po Putinovem nagovoru državljanom, med katerim je razglasil delno vojaško mobilizacijo in zagrozil, da bo za branjenje ozemlja, ki si ga bo po referendumu v Donbasu najverjetneje priključila Rusija, Moskva uporabila vsa sredstva vključno z jedrskim orožjem, je Kitajska Kremelj uradno pozvala k umiritvi razmer in prekinitvi ognja v Ukrajini

Na Kitajskem bi se sicer morali, to je namreč zapisano črno na belem, odločno odzvati na ruske grožnje, da bo v vojni uporabila jedrsko orožje. To je Ukrajini pred skoraj desetletjem namreč obljubil današnji kitajski predsednik Ši Džinping.

5. decembra 2013 sta se v Kijevu sestala Ši in takratni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, ki je sicer veljal za zelo prorusko usmerjenega politika. Kitajski in ruski predsednik sta podpisala dvostranski sporazum, s katerim je Kitajska Ukrajini zagotovila, da jo bo branila v primeru groženj ali napada z jedrskim orožjem. Kitajski državni mediji so sporazum sprva imenovali "jedrski dežnik", a je uradni Peking kasneje pojasnil, da gre za "zagotovilo jedrske varnosti". 

Kitajska je Ukrajini prvo jedrsko zagotovilo z vsebino, da je tudi v primeru konflikta med državama ne bo napadla z jedrskim orožjem, temveč se bo zavzemala za mirno rešitev spora, dala že leta 1994.  | Foto: AP / Guliverimage Kitajska je Ukrajini prvo jedrsko zagotovilo z vsebino, da je tudi v primeru konflikta med državama ne bo napadla z jedrskim orožjem, temveč se bo zavzemala za mirno rešitev spora, dala že leta 1994.  Foto: AP / Guliverimage

Predsednika Janukoviča so z oblasti nedolgo po podpisu sporazuma s Kitajsko sicer odnesli množični protesti Ukrajincev, znani tudi kot Evromajdan, uradna politika Kijeva pa je posledično postala precej manj naklonjena Rusiji kot Janukovičeva. Toda dogovoru med Kitajsko in Ukrajino, da bo prva v primeru jedrskih napadov ali zgolj groženj branila drugo, rok trajanja kljub temu še ni potekel. 

Vladimir Putin
Novice "Putin ne bo uporabil jedrskega orožja, ima pa v rokavu še en zloben načrt."

Napovedali so pravilno: Kitajska se bo slej ko prej znašla v precepu

Politični analitiki so že v začetku leta 2014, ko se je razširila vest o podpisu ukrajinsko-kitajskega jedrskega dogovora, ugibali, ali bo Kitajska zaradi tega v prihodnosti morda imela celo več preglavic kot pa koristi. 

Koristi so bile ob sklenitvi sporazuma jasne takoj: Kitajska se je z njim pozicionirala kot globalna velesila, ki se bori proti uporabi in širjenju jedrskega orožja, poglobila je trgovino z Ukrajino, od katere je kupovala vojaško opremo, obenem pa je imela močan protiargument, če bi Ukrajina v prihodnosti nasprotovala kitajski (mirni ali s silo) priključitvi Tajvana. 

Rusija ima v svojem jedrskem arzenalu po zadnjih ocenah več kot 6.300 jedrskih bojnih glav.  | Foto: AP / Guliverimage Rusija ima v svojem jedrskem arzenalu po zadnjih ocenah več kot 6.300 jedrskih bojnih glav. Foto: AP / Guliverimage

Toda kot je januarja 2014 pravilno ugotovil portal The Diplomat, bi se lahko Kitajska zaradi jedrskega varnostnega zagotovila Ukrajini nekoč znašla v velikih strateških škripcih. Kakršnakoli grožnja z atomskimi bombami Ukrajini bo v prihodnosti zelo verjetno prišla od Rusije, so napovedali pri The Diplomat ter poudarili, da bi to lahko otežilo odnose med Kitajsko in Rusijo, ki jih ne zaznamuje zgolj zelo tesno gospodarsko sodelovanje, temveč jih je kitajski predsednik Ši Džinping označil celo za "najboljše partnerstvo med vsemi največjimi državami". 

Za zdaj Kitajska ruskih groženj, da bi lahko Ukrajino napadla tudi z jedrskim orožjem, sicer še ni obsodila.

Preberite tudi:

Novice Uhajanje plina: sabotaža ali usmerjen napad? #video
Novice Preplah v centru za mobilizacijo: s pištolo streljal v ljudi #video