Torek, 28. 5. 2024, 10.18
6 mesecev
Obrambni ministri EU tudi o uporabi zahodnega orožja za napade Kijeva na Rusijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je podprl tudi poljsko-grški predlog za oblikovanje evropskega ščita zračne obrambe, ki bi ga financirali v okviru programa EU.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pričakuje, da bodo obrambni ministri držav članic Unije na današnjem zasedanju v Bruslju razpravljali tudi o tem, da bi Ukrajini dovolili uporabo svojega orožja za napade na rusko ozemlje. Obrambna ministra Estonije in Nizozemske sta podprla to možnost, medtem ko ji Nemčija še naprej nasprotuje.
Obrambni ministri unije bodo o uporabi orožja, ki ga dobavljajo Ukrajini, za napade Kijeva na rusko ozemlje razpravljali, potem ko je zahodne države k ponovnemu razmisleku o teh omejitvah pozval generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.
Pred današnjim zasedanjem, na katerem se je pridružil ministrom za obrambo, je poudaril, da pravica do samoobrambe vključuje tudi napade na legitimne vojaške tarče v Rusiji, kot so letalska oporišča. "To je še posebej relevantno zdaj, ko se najhujši spopadi odvijajo v regiji Harkov v bližini med Ukrajino in Rusijo," je poudaril.
Da so povračilni napadi na ozemlje države napadalke povsem v skladu z vojnim pravom, je povedal tudi Josep Borrell. Pričakuje, da bodo nekatere države članice na zasedanju izpostavile, da se bo s tem povečalo tveganje za dodatno zaostritev razmer. Vendar pa je treba po njegovih besedah najti ustrezno ravnovesje med eskalacijo in potrebo Ukrajincev po obrambi.
Stoltenberg je v odgovoru na vprašanje o morebitni eskalaciji pojasnil, da nekatere zahodne države sploh niso uvedle omejitev glede uporabe svojega orožja za ukrajinske napade na rusko ozemlje. Zaradi tega Nato ni postal stran v konfliktu je dejal in dodal, da tega ne pričakuje niti v primeru odprave omejitev, uvedenih s strani drugih držav.
Podobno estonski obrambni minister Hanno Pevkur meni, da odprava omejitev ne bi privedla do eskalacije razmer. "Resnično upam, da bodo vse države, ki imajo ustrezne zmogljivosti, Ukrajini dovolile njihovo uporabo za napade na Rusijo," je povedal.
Upanje, da bodo države, ki temu nasprotujejo, spremenile svoje stališče, je izrazila tudi nizozemska ministrica za obrambo Kajsa Ollongren. Poudarila je, da sama ni nikoli izključevala te možnosti.
Državna sekretarka na nemškem obrambnem ministrstvu Siemtje Möller pa je medtem vztrajala pri nemškem nasprotovanju temu, da bi Ukrajina njihovo orožje uporabljala za napade na rusko ozemlje. "To je suverena odločitev vsake države," je dejala ob prihodu na zasedanje obrambnih ministrov.
Jens Stoltenberg, ki se bo ministrom pridružil na zasedanju, meni, da omejitve glede uporabe orožja ukrajinskim silam vežejo roke.
Evropski ščit zračne obrambe
Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije je podprl tudi poljsko-grški predlog za oblikovanje evropskega ščita zračne obrambe, ki bi ga financirali v okviru programa EU.
"Lahko bi vzpostavili poseben izvenproračunski sklad za financiranje skupnih obrambnih zmogljivosti," je povedal in dodal, da bodo o tem razpravljali tudi danes.
Ena od osrednjih tem pogovorov zasedanja, ki se ga iz Slovenije udeležuje minister Marjan Šarec, je sicer financiranje vojaške pomoči za Ukrajino v okviru evropskega mirovnega instrumenta (EPF). Borrell je povedal, da je na mizi sedem pravnih aktov, ki bi omogočili uporabo nekaj manj kot sedem milijard evrov.
Pritiski na Madžarsko
Madžarsko je že v ponedeljek na zasedanju zunanjih ministrov več članic pozvalo, naj neha blokirati finančna sredstva za dobavo orožja Ukrajini.
Obrambni ministri imajo sicer danes na dnevnem redu še krepitev zmogljivosti evropske obrambne industrije.
