Uradno najlepša Zemljanka je Danka Victoria Kjær Theilvig

Pripravljeni na najhujše: krompir, zelje, bolonjska omaka in tablete joda

Cene elektrike v prvi polovici leta 2024 v Sloveniji nižje od povprečja EU

Nedelja, 3. 3. 2024, 5.02

8 mesecev, 3 tedne

Odkritja znanstvenikov: strašna množična zločina v Skandinaviji?

Avtor:
Aleš Žužek

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

4,54

Danka | Glavni predniki današnjih skandinavskih populacij so praindoevropsko govoreči živinorejci, ki so v bronasti dobi iz vzhodnoevropskih step poselili Skandinavijo in preostali del Evrope. | Foto Guliverimage — Glavni predniki današnjih skandinavskih populacij so praindoevropsko govoreči živinorejci, ki so v bronasti dobi iz vzhodnoevropskih step poselili Skandinavijo in preostali del Evrope.

Foto: Guliverimage

Znanstvene raziskave so ugotovile, da je v preteklosti Skandinavija doživela dve množični zamenjavi prebivalcev. Nova dognanja nakazujejo na to, da so veliko vlogo pri teh zamenjavah morda igrala množično nasilje in nove bolezni, ki so jih prinesle priseljene populacije.

Obsežna mednarodna študija, v kateri je med drugim sodelovala švedska univerza v Lundu, je pokazala, da je na Danskem v zadnjih 7.300 letih prišlo do dveh skoraj popolnih zamenjav prebivalstva.

Analiza starodavnega DNK na Danskem

Do novih sklepov so znanstveniki prišli s pomočjo analize starodavnega DNK, ki so ga našli v nekaj tisoč let starih okostjih na območju Danske.

Lovce in nabiralce zamenjajo zgodnji kmetje

Prva zamenjava prebivalstva se je na Danskem zgodila pred 5.900 leti, ko je priseljeno kmečko prebivalstvo izpodrinilo nabiralce, lovce in ribiče, ki so prej poseljevali Skandinavijo. V nekaj generacijah je bila skoraj vsa populacija lovcev in nabiralcev izbrisana.

Novice Razkrite skrivnosti o mrtvi svetlolasi najstnici

"Ta prehod je bil prej predstavljen kot miren. Vendar pa naša študija kaže nasprotno. Poleg nasilne smrti je verjetno, da so nove bolezni, ki so prišle z živino kmetov, pokončale številne nabiralce," pravi Anne Birgitte Nielsen, raziskovalka z Univerze v Lundu.

Že starejše raziskave so ugotovile, da so prvi kmetje, ki so poselili Evropo v obdobju neolitika (tj. mlajše kamene dobe) in pri tem v veliki meri izpodrinili evropske lovce in nabiralce, izvirali z območja severozahodne Anatolije oziroma z egejskega območja. Še preden so ti zgodnji kmetje iz Anatolije prišli do Skandinavije, so se na območju srednje Evrope delno pomešali s tamkajšnjimi lovci in nabiralci. Pri zgodnjih skandinavskih kmetih so namreč našli DNK lovcev in nabiralcev iz srednje Evrope (najverjetneje gre za lovce in nabiralce, ki so na območju srednje Evrope prevzeli kmetijstvo od anatolskih prišlekov), ne pa tudi DNK skandinavskih lovcev in nabiralcev.

Prihod telesno močnih živinorejcev iz step

Tisoč let pozneje, pred približno 4.850 leti, je prišlo do nove zamenjave prebivalstva, ko so v Skandinavijo prišli živinorejci, ki so imeli genetske korenine v stepah današnje južne Rusije.

Novice Odkritja znanstvenikov: razvozlan izvor Slovencev?

Ti živinorejci iz step so v Skandinaviji izbrisali prejšnje kmečko prebivalstvo. Tudi pri tej zamenjavi bi lahko pomembno vlogo igrali nasilje in nove bolezni oziroma novi patogeni.

Stepski polnomadi ob Črnem in Kaspijskem morju

Ti prišleki so bili visokorasli in telesno močni ter so v stepah severno od Črnega in Kaspijskega morja prvotno živeli na pol nomadsko življenje. Krotili so živali (med drugim so udomačili konje), redili govedo in se po širnih stepskih območjih premikali s pomočjo konjev in vozov.

Novice Je to veliko odkritje, ki bo spremenilo zgodovino človeštva?

Še preden so ti stepski živinorejci prišli v Skandinavijo, so se pomešali z vzhodnoevropskimi zgodnjimi kmeti. Ta DNK-profil je zdaj prevladujoč na območju današnje Danske, medtem ko je DNK-profil prve populacije skandinavskih kmetov tako rekoč izbrisan.

Hitra menjava prebivalcev tudi na območju Švedske

"Takrat je prišlo tudi do hitre menjave prebivalstva, pri čemer predhodna populacija kmetov skorajda ni pustila potomcev. Nimamo toliko DNK-gradiva iz Švedske, toda kar obstaja, kaže na podoben potek dogodkov. Z drugimi besedami, tudi veliko Švedov je v veliki meri potomcev teh polnomadov," še pravi Nielsenova.

Stepski živinorejci, ki so se iz step na območju današnje južne Rusije in južne Ukrajine v pozni bronasti dobi razširili na številne druge konce Evrazije, so najverjetneje govorili praindoevropski jezik. Jeziki, ki so se sčasoma razvili iz praindoevropščine, se zdaj govorijo po skoraj vsej Evropi (izjema so Baskija, kjer se morda govori jezik, ki se je razvil iz jezika ene od populacij zgodnjih evropskih kmetov, in območja, kjer govorijo ugrofinski jeziki) in velikem delu južne Azije od Kurdistana do Indije. Med evropskimi populacijami imajo Skandinavci poleg Ircev v svojem genskem naboru največji delež DNK bronastodobnih pastirjev iz vzhodnoevropskih step. Proti jugu Evrope narašča delež DNK anatolskih zgodnjih kmetov, največji delež DNK "staroevropskih" lovcev in nabiralcev pa imajo v svojem genskem naboru populacije na vzhodni strani Baltskega morja.

Vir: Scandinavia's first farmers slaughtered the hunter-gatherer population (sl. Prvi kmetje v Skandinaviji so pomorili populacijo lovcev in nabiralcev), spletna stran Univerze v Lundu.

Glavna podlaga sporočila lundske univerze je znanstveni članek 100 ancient genomes show repeated population turnovers in Neolithic Denmark (sl. Sto starodavnih genomov kaže ponavljajoče se menjave prebivalstva na Danskem v času neolitika), objavljen v znanstveni reviji Nature januarja letos. Ta članek je nastal na podlagi mednarodne arheogenetske študije, v kateri je sodelovalo več deset znanstvenikov. Glavni avtorji so Morten E. Allentoft, Martin Sikora in Anders Fischer.