Orban: Turška operacija v Siriji je v interesu Madžarske

Novice Turčija ne vidi potrebe po nadaljevanju vojaške ofenzive v Siriji

Vojaške operacije proti Kurdom v Siriji se po Orbanovih besedah ne sme obsojati. Turčija je to regijo zgolj "vojaško stabilizirala" in vzpostavila varno območje, je poudaril madžarski premier Vikor Orban. "Če prav razumem, se je to zdaj tam zgodilo," je dodal za madžarski radio.

Varno območje bodo nadzorovale turško-ruske patrulje

EU je ob tem pozval, naj Ankari finančno pomaga pri gradnji infrastrukture na varovanem območju, da bi lahko tja namestili begunce, ki jih gosti Turčija. V nasprotnem primeru bo "več kot tri milijone migrantov" iz Turčije po balkanski begunski poti prišlo v Evropo. "V temeljnem interesu Madžarske je, da se to ne zgodi," je dejal.

Ankara je operacijo začela 9. oktobra, pretekli četrtek pa so dosegli prekinitev ognja, ki so jo v torek podaljšali. Rusija in Turčija sta takrat dosegli dogovor, v skladu s katerim bodo na severu Sirije vzpostavili 120 kilometrov dolgo in 32 kilometrov široko varno območje. Območje bodo nadzorovale skupne turško-ruske patrulje.

Novice Turčija in sirski Kurdi drug drugemu očitajo kršitve prekinitve ognja

Erjavec: Glede nemške pobude za varno območje v Siriji še veliko vprašanj

Oktobrsko dvodnevno zasedanje obrambnih ministrov članic zveze Nato je bilo namenjeno zlasti pripravam na vrh zavezništva 3. in 4. decembra v Londonu, pred katerim se bodo predvidoma 20. novembra v Bruslju sestali še zunanji ministri zaveznic.

Foto: Reuters Med temami, ki so najbolj odmevale, je bila pobuda nemške obrambne ministrice Annegret Kramp-Karrenbauer o vzpostavitvi varnega območja na severu Sirije pod nadzorom mednarodnih sil, pri čemer za zdaj ni jasno, pod katerim okriljem naj bi te delovale. Nemška ministrica je pobudo na kratko predstavila, nekateri kolegi so jo pozitivno sprejeli, večina pa meni, da je še veliko odprtih vprašanj, je povzel minister Karl Erjavec, ki pričakuje v prihodnje vrsto strokovnih sestankov o uresničitvi te ideje.

"O številkah ni bilo besed. Mednarodne sile bi nadzorovale območje in zagotavljale varnost, zlasti civilnemu prebivalstvu, več od tega nismo izvedeli," je povedal Erjavec. "Kar berem v medijih, je več kot tisto, kar smo slišali na zasedanju," je dodal. "V resnici je bilo na prvem zasedanju to omenjeno samo z enim stavkom, čisto nič več (...) Samo to, da bi bilo primerno, da mednarodne sile nadzorujejo to območje," pa je dodal novi veleposlanik Slovenije pri Natu Erik Kopač.

Slovenija mnenja o pobudi trenutno nima

Slovenija mnenja o tej pobudi trenutno nima, saj se na podlagi enega stavka država ne more opredeliti, je še dejal Erjavec. Prvi korak mora po njegovih besedah napraviti ministrstvo za zunanje zadeve, nato vlada, obrambno ministrstvo je lahko samo izvajalec.

Je pa Erjavec na splošno poudaril, da bo Slovenija vsekakor podprla vsako misijo, usmerjeno k zaščiti civilnega prebivalstva, ki zagotavlja spoštovanje človekovih pravic in vladavino prava. Ministri so danes pregledali Natove operacije in misije, pri čemer je Erjavec poudaril, da šest odstotkov pripadnikov Slovenske vojske deluje v mednarodnih misijah in operacijah. "Slovenija te zaveze izpolnjuje nadpovprečno," je poudaril.

Novice Rusija: Turčija podaljšala prekinitev ognja na severovzhodu Sirije