Pavliha o arbitražnem sporazumu: Hrvati so bistveno bolj radikalni

Čas za pripravo memoranduma tako na slovenski kot hrvaški strani se izteka. Rok se namreč izteče 11. februarja. Kot so sicer pred časom za Planet Siol.net pojasnili na ministrstvu za zunanje zadeve, je priprava memoranduma v sklepni fazi. Rok za oddajo protimemorandumov, v katerih državi pripravita odgovor na memorandum druge strani, pa je, kot pojasnjujejo na MZZ-ju, 11. november 2013. Kaj lahko pričakujemo v posameznem memorandumu, kjer bodo po vsej verjetnosti glavna nesoglasja, in kako bi se lahko vse skupaj izteklo, smo povprašali pravnega strokovnjaka dr. Marka Pavliha, ki je bil do leta 2011 član posvetovalne in pravniške skupine za izvajanje arbitražnega sporazuma. Kaj lahko pričakujemo od vsebine memoranduma? Pričakujem, da bo Slovenija v memorandumu navedla svoje zahtevke, argumente in dokaze glede meje na kopnem in morju, stika z odprtim morjem oziroma teritorialnega izhoda Slovenije na odprto morje in režima ustreznih morskih območij, recimo ribiške cone in epikontinentalnega pasu. Zahtevati moramo čim več, seveda ob predpostavki vsaj kolikor toliko trdne pravne in dejanske utemeljitve, kajti skoraj zagotovo bo Slovenija dobila manj od zahtevanega, saj bodo arbitri poskušali najti kompromis. Kje bodo po vašem glavna nesoglasja? Glede meje v Piranskem zalivu in naše pravice do povezave z mednarodnimi vodami. Že primerjava med slovensko belo knjigo iz leta 2006 in hrvaško modro knjigo pokaže na izrazito drugačno razumevanje obmejne problematike, pri čemer so naši sosedi bistveno bolj radikalni. Kakšen menite, da bo končen razplet – predvsem za Slovenijo? Upam, da čim boljši, pri čemer ne želim špekulirati oziroma zopet javno razglašati svojih strahov, o katerih sem govoril in pisal pred sprejetjem nesrečnega arbitražnega sporazuma. Zdaj je, kar je, sporazum je bil potrjen na referendumu in v njegovih okvirih moramo iztržiti kar največ mogoče. Januarja 2011 ste izstopili iz posvetovalne in pravniške skupine za izvajanje arbitražnega sporazuma. Bi se danes odločili drugače? Kaj je bil sicer glavni razlog za izstop? Izstopil sem, ker niso bile upoštevane moje pripombe glede arbitražnega sporazuma. Če se izrazim metaforično, nisem želel sodelovati pri kuhanju zadnje mejne večerje na podlagi preslabega recepta in tudi nisem hotel služiti za alibi katerikoli politični oblasti v primeru neugodne arbitražne odločbe. Ljudstvo ve, kateri politiki imajo "zasluge" za ta projekt, in ti naj nosijo tako vso odgovornost kot morebitne lovorike. Vlada je pretekli četrtek obravnavala predlog predmeta spora arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško, a ga ni potrdila. Kaj to pomeni za memorandum oziroma za sam arbitražni sporazum? Ker sem član strateškega sveta ministra Erjavca za zunanje zadeve, ki je v ponedeljek obravnaval to problematiko, tega ne morem komentirati. Obstaja več variant in vlada se bo morala odločiti za eno, po možnosti do določenega roka. Hkrati obžalujem, da že pred dobrim letom ni bila določena vsebina spora, kot to predvideva arbitražni sporazum. Ob tem apeliram na naši agentki, odvetnike in arbitra, da si vseskozi prizadevajo za uresničitev možnosti po osmem odstavku šestega člena arbitražnega sporazuma, po katerem lahko arbitraža v vsaki fazi postopka pomaga pogodbenicama pri njunih prizadevanjih najti prijateljsko rešitev spora, seveda ob njunem soglasju. Tako meni tudi svetovno priznan pravnik Martti Koskenniemi, ki je takšen dogovor dosegel v sporu med Finsko in Dansko tik pred sodbo meddržavnega sodišča v Haagu.

Za komentar smo povprašali tudi profesorja mednarodnega prava na Evropski pravni fakulteti dr. Miho Pogačnika.

Kaj lahko pričakujemo od vsebine memorandumov in kakšen bi po vašem mnenju lahko bil končni izid? Vsebina memorandumov mora biti vse do njihove predložitve arbitraži tajna. Bo pa vsebina gotovo argumentacija bistvenih stališč obeh držav. Memorandum je pravzaprav obraz oziroma zrcalo pripravljenosti države oziroma stanja njenih priprav na arbitražo in običajno so ti memorandumi zelo skrbno pripravljeni. To mora biti izdelek, ki je vrhunski, ne samo v intelektualnem smislu, ampak tudi podkrepitvi teh podatkov.

Sicer si predstavljamo, da bo pri Sloveniji šlo predvsem za utemeljevanje pravice izhodna na odprto morje in status meje na kopnem. Sem pa prepričan, da niti ena niti druga stran ne bo presenečena, ko bo zagledala ta memorandum.

Vi ste sicer arbitražnemu sporazumu nasprotovali … Trdim, da je arbitražni sporazum slab, da Slovenija takrat ni izkoristila vseh možnosti, ki jih je imela. Da bi se moralo besedilo arbitražnega sporazuma, kar zadeva definicijo predmeta spora oziroma vprašanj, o katerih naj arbitraža razsoja, glasiti drugače in da bomo razočarani nad izidom. Vesel pa bom, če se motim.

Sporazum je precej bolj ugoden za Hrvaško, ki se je dobro znašla in ima pravzaprav vse nastavke, da se doseže izid, pri katerem Slovenija ne bo imela neposrednega izhoda na odprto morje. V redu bi bilo, če bi bili zadovoljni obe državi, se pa bojim, da bomo osmoljeni.

Kaj nedavna vladna zavrnitev predloga predmeta spora arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško pomeni za memorandum in tudi za sam arbitražni sporazum? Slovenija daje vtis, da poskuša zavirati Hrvaško ob vstopu v EU, in to ni koristno niti za Slovenijo niti za Hrvaško.

Predmet spora je seveda nekaj ključnega, ampak od definicije predmeta spora in vprašanj, ki se naslavljajo na arbitražo, je lahko v veliki meri, in to potrjuje arbitražna praksa, odvisen izid arbitraže. Ampak mi smo že v samem sporazumu vprašali arbitražo tako, da ima arbitraža možnost, da določi režim izhoda. Če arbitraža to možnost ima, potem ne vem, zakaj bi poskušala v škodo Hrvaške vrtati slovenski koridor, če ji to ni naloženo oziroma če je bila pooblaščena zato, da določi režim.