Pet let po brexitu. Je možen breturn?

Pot brexitu je tlakoval referendum leta 2016, na katerem je za izstop glasovalo 52 odstotkov volivcev, proti pa 48 odstotkov. Izvedba referenduma je predstavljala izpolnitev predvolilne obljube takratnega premierja Davida Camerona.

Rezultat je poskrbel za šok tako v EU kot v Združenem kraljestvu, kjer so posledice še več let zatem v veliki meri krojile politično dogajanje. V prvi vrsti so bili to pretresi znotraj konservativcev. Cameron, ki je zagovarjal obstanek v uniji, je že julija istega leta odstopil.

Z napornimi pogajanji o izstopu, ki so se začela junija 2017, se je spopadla njegova naslednica Theresa May. Ta je bila ob zavzemanjih za mehkejšo različico brexita na koncu primorana odstopiti in pogajanja je oktobra 2019 zaključil njen naslednik, eden vidnejših zagovornikov brexita Boris Johnson.

Večkrat prestavljen odhod

Izstop je bil sprva predviden za 29. marec 2019, a so ga predvsem zaradi nasprotovanja britanskih poslancev dogovoru med Londonom in Brusljem trikrat preložili. Britanija je unijo po 47 letih članstva kot prva članica uradno zapustila 31. januarja 2020 opolnoči, ko se je začelo 11-mesečno prehodno obdobje, v katerem državljani in podjetja na obeh straneh brexita še niso občutili.

Strani sta nato začeli pogajanja o prihodnjih odnosih, ki so se zaključila 24. decembra 2020 s sklenitvijo sporazuma o trgovini in sodelovanju. Združeno kraljestvo je šele z začetkom leta 2021 z izstopom iz carinske unije in enotnega trga dokončno zapustilo EU. To je prineslo številne spremembe, med drugim pri potovanjih, priseljevanju, študiju in tudi trgovini.

Obe strani čutita posledice

Posledice ločitve sta v naslednjih letih občutili obe strani. S številnimi ovirami so se med drugim spopadala britanska podjetja, ki izvažajo proizvode v EU. Ta so bila med drugim zaradi veliko več birokracije poleg sektorjev storitev in bančništva med področji, ki so v Združenem kraljestvu najbolj občutila posledice, je za STA podal mnenje analitik Peter Verovšek.

Meni, da je trenutno slabo gospodarsko stanje v Združenem kraljestvu v vsaj delno posledica brexita. Izpostavil je še pomanjkanje delovne sile, zlasti v gostinstvu in kmetijstvu, kjer so do takrat računali na poceni delavce iz nekaterih evropskih držav, pa tudi področje visokega šolstva, kjer je danes veliko manj evropskih študentov.

EU je po drugi strani po njegovih besedah izgubila določeno povezavo z ZDA, saj da je bila Velika Britanija zaradi posebnega odnosa z Ameriko vedno vezni člen, kar so resda izkoriščale tudi ZDA. Obenem na strani EU vidi tudi določeno izgubo geopolitične in gospodarske moči.

Vojna v Ukrajini ublažila posledice

So pa posledice po mnenju profesorja na univerzi Groningen manjše, kot bi pričakoval, in sicer zaradi vojne v Ukrajini in tesnega sodelovanja na področju varnosti. Meni še, da nekatere stranke v več državah tudi zaradi brexita danes manj omenjajo možnost izstopa. "S tega vidika se mi zdi, da je brexit nekako pokazal, koliko je članstvo vredno in kako težko je izstopiti," je dejal.

Po turbulentnih letih prizadevanja za nov začetek

V zadnjih letih je več anket pokazalo na nezadovoljstvo velikega dela Britancev z izvedbo brexita. Nedavno je tudi nova voditeljica konservativcev Kemi Badenoch menila, da so se njeni predhodniki tega lotili neustrezno in brez pravega načrta.

Nova laburistična vlada, ki je po 14 letih oblasti konservativcev prevzela položaj lansko poletje, priznava škodo in napoveduje ukrepe. Premier Keir Starmer, ki sicer izključuje možnost vrnitve enotnega trga, carinske unije ali svobodnega gibanja, se zavzema za nov začetek v odnosih z EU.

Že v prihodnjih mesecih se obeta več srečanj – februarja naj bi bil sestanek, posvečen varnostnim vprašanjem, že v prvi polovici leta pa še vrh EU in Združenega kraljestva.

Otoplitev odnosov

"Nedvomno so trenutno odnosi boljši, kot so bili ob samem brexitu in med tranzicijskim obdobjem," ocenjuje tudi Verovšek. Dodaja, da so se začeli izboljševati že pod premierjem Rishijem Sunakom, pod laburistično vlado Starmerja, ki je sam na referendumu glasoval za obstanek v EU, pa so še boljši.

"Seveda pa niso odlični, predvsem zato, ker se mi zdi, da se laburistična vlada malo boji spet odpirati vprašanje brexita," je dejal. Starmer bi bil tako po njegovih besedah morda res pripravljen narediti še kak korak bližje, a ne želi ponovno načenjati vprašanj, za katera se boji, da bi lahko škodila njegovi vladi.

Kot primer je navedel predlog EU, da bi strani v okviru sheme mobilnosti mladih sprostili pravila priseljevanja za mlajše od 30 let, ki bi jim olajšala študij in delo, vendar mu London zaenkrat ni naklonjen. "Tudi pri tem koraku se je Starmer že bal, da bi se s tem odprlo spet novo vprašanje migracij, izkoriščanja delovnih pogojev in socialne države," je ocenil Verovšek.

Edino področje, kjer vidi možnosti za zbliževanje, je varnost, pri kateri sta bili sicer po njegovih besedah strani že prisiljeni v tesnejše sodelovanje zaradi vojne v Ukrajini.

Breturn za zdaj ne velja za realistično možnost

Podobno kot že več predhodnih anket je tudi zadnja, ki jo je inštitut YouGoV objavil v sredo, pokazala do zdaj celo najnižjo podporo odločitvi za brexit med Britanci. Le še 30 odstotkov jih meni, da se je Združeno kraljestvo odločilo pravilno. 55 odstotkov vprašanih jih je naklonjenih ponovni pridružitvi.

Verovšek kljub temu ne pričakuje, da se bo v bližnji prihodnosti odvil nov referendum. "Že ta referendum, ki je bil, se je predstavljal kot neka priložnost enkrat v generaciji," je spomnil in omenil tudi pomisleke britanske vlade, da bi to lahko odprlo vprašanje možnosti ponovitve referenduma o škotski neodvisnosti.

Novice Raziskava: Več kot polovica Britancev obžaluje brexit

Novice Starmer v Bruslju za ponovno utrditev odnosov med Otokom in EU

Novice Nova vodja britanskih konservativcev je Kemi Badenoch

Novice Starmer predstavil prenovljene prioritete svoje vlade