Petek, 5. 12. 2014, 14.19
8 let, 7 mesecev
Pina Sadar: Bolj ko je Anglija moj dom, bolj me boli, ko me imajo za tujko
Kranjčanka Pina Sadar je med izseljence zapisana že dobrih sedem let. V tem času je zamenjala že kar nekaj naslovov, še več destinacij je obiskala.
"Na splošno nisem prav dolgo na istem mestu. Zelo rada potujem in k sreči mi novinarsko-akademsko delo pogosto omogoča raznovrstne avanture po svetu," pravi Pina, ki je obiskala že približno 40 držav, vse od Azije in Afrike do severne in osrednje Amerike.
"Čeprav mi je navadno ljubša vsesplošna toplina južnih krajev, mi je bila Anglija že od nekdaj privlačna in že kot najstnica sem si predstavljala, kako lepo bi bilo živeti tu. In res je. Kot vsaka druga država tudi Velika Britanija ni popolna, vendar mi je življenje tu všeč," pripoveduje Pina.
"Kariernih in družabnih možnosti je veliko, vreme ni tako grozno in tudi hrana presega 'fish and chips' stereotipe, predvsem s privlačno mešanico sestavin in okusov in različnih svetovnih kuhinj." Poleg tega razlaga, da je severozahod Anglije "čudovit in povsem po krivici pogosto spregledan med turisti. Pokrajina je mistična, zgodovina razgibana, ljudje prijazni in cene dostopnejše od juga."
Se pa za tem skriva velika družbena razslojenost in ostanki kolonialne preteklosti, ki še vedno gradijo zidove med različnimi družbenimi razredi in etnijami, kar Pino precej moti. O Angležih pa pravi, da so kljub pogovorni prijaznosti precej zadržani v medsebojnih odnosih. "Po vseh teh letih je velika večina mojih najboljših prijateljev tujcev."
Področje njenega raziskovanja so muslimanske ženske v evropski družbi, njihovi razlogi za nošenje naglavnih ali obraznih rut, odnos okolice in praktični izzivi. Njeno delo ne bo končalo le na papirju, temveč tudi na filmskem traku, saj britanska snemalna ekipa o tem snema dokumentarni film.
S produkcijo dokumentarnih filmov se je namreč srečala, ko je bila pred nekaj leti vključena v program televizijske postaje Deutsche Welle in je dobila priložnost v podsaharski Afriki. Sicer se že ves čas ukvarja tudi z novinarstvom, prva leta je kolumne in reportaže pisala za slovenske medije, zdaj pa piše predvsem za tuji tisk.
"Študenti so, vsaj na naši univerzi, zagotovo bolj motivirani za študij, manj je nepripravljenosti na izpite in odsotnosti s predavanj," pravi Pina in dodaja, da je ta angažiranost žal omejena zgolj na predavalnice. Sama si namreč želi uvesti dobro prakso iz Slovenije, ko profesorji študente vozijo na razstave in ekskurzije, a med študenti ni dovolj zanimanja.
Bolj kot to študenti pričakujejo resnost v predavalnici. "Ne predstavljam si, da bi na predavanje prišla pozno ali da sploh ne bi prišla – študentje bi ponoreli. Zamude, odpadanje in nepripravljenost na ure so se s strani profesorjev v Ljubljani dogajale vse čas."
Ima pa tamkajšnji študij tudi slabosti. Eno so visoke šolnine in sistem, ki prednost daje zasebnemu izobraževanju, kar pomeni, da imajo slabše situirani študenti praktično skoraj onemogočen dostop do elitnih univerz.
"Seveda pa je treba razumeti, da se po Angliji ne cedita mleko in med; dobro plačilo navadno pride z dolgim delovnikom, ki pušča manj časa in energije za prostočasne aktivnosti."
Razmere v domovini redno spremlja, predvsem pa opaža, da je morala med njenimi vrstniki v Sloveniji nižja kot v Angliji. "Med kolegicami in kolegi opažam vse večjo obupanost nad ekonomsko situacijo, tega je med mojimi angleškimi prijatelji veliko manj."
Kljub težki ekonomski situaciji in absurdnim razmeram v politiki Pina Slovenije ne izključuje kot prihodnje destinacije. Predvsem želi v domovini preživeti več časa, ko bo imela otroke, a za zdaj Otoka še ne želi zapustiti.