Petek, 3. 1. 2020, 15.28
4 leta, 10 mesecev
Po smrti generala Iran grozi z ostrimi povračilnimi ukrepi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,55
42
Ameriška likvidacija vplivnega iranskega generala Kasema Solejmanija je nevarno zaostrila napetosti na že tako nemirnem Bližnjem vzhodu. Poveljnik elitnih enot iranske Revolucionarne garde al Kuds je bil ubit v napadu ameriškega drona na letališču v Bagdadu. Iran je zagrozil z ostrimi povračilnimi ukrepi, iz sveta pa prihajajo pozivi k zadržanosti.
Ukaz za likvidacijo enega od najbolj priljubljenih vojaških poveljnikov v Iranu je dal sam ameriški predsednik Donald Trump. Iz Pentagona so sporočili, da je šlo za preventivni ukrep. Kasem Solejmani naj bi namreč aktivno pripravljal načrte za napade na ameriške diplomate in vojake v Iraku ter v vsej regiji, poroča STA.
Eden od najvplivnejših mož na Bližnjem vzhodu naj bi po trditvah Američanov tudi odobril silvestrski napad protestnikov na ameriško veleposlaništvo v Bagdadu. Napad na Solejmanija je po trditvah Pentagona namenjen odvračanju bodočih iranskih napadov.
V ameriškem zračnem napadu v Bagdadu sta umrla namestnik poveljnika proiranske milice v Iraku Sile za mobilizacijo ljudstva Abu Mahdi Al Muhandis (levo) in glavna tarča napada, general Kasem Solejmani.
Trump: Solejmanija bi bilo treba odstraniti že pred leti
Trump je likvidacijo pospremil z objavo ameriške zastave na Twitterju. Nato je zapisal, da bi bilo treba Solejmanija odstraniti že pred leti. General Solejmani je v daljšem obdobju ubil ali hudo poškodoval na tisoče Američanov in jih je nameraval umoriti še več, je tvitnil Trump in dodal, da je bil general "neposredno ali posredno odgovoren za smrt milijonov ljudi".
Čeprav Iran tega ne bo nikoli sposoben priznati, je bil Solejmani osovražen in so se ga v državi bali, je še zatrdil Trump. V Iranu "niso tako žalostni, kot poskušajo voditelji prikazati svetu. Odstraniti bi ga bilo treba že pred mnogo leti", je zapisal.
Ameriški predsednik je dejal, da bi poveljnika morali odstraniti že pred leti.
Medtem ko republikanski politiki v ZDA javno podpirajo odločitev predsednika Trumpa kot prvi korak k vojni z Iranom, pa demokrati uboj iranskega generala označujejo za nevarno eskalacijo nepotrebnega spora z Iranom, ki ji bo sledil odgovor.
Ugibanja o razlogih za napad na Solejmanija so različna. Številni se bojijo, da je šlo za impulzivno odločitev po protestnem zavzetju ameriškega veleposlaništva v Bagdadu na silvestrovo. Večina pa se strinja, da do napada ne bi prišlo, če Trump leta 2018 ne bi umaknil ZDA iz iranskega jedrskega sporazuma.
Iran je po generalovi smrti zagrozil ZDA z ostrimi povračilnimi ukrepi
Vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej je napovedal, da se bo Solejmanijeva pot nadaljevala brez njega, vendar bo storilce doletelo strogo maščevanje. Ajatola je še izrazil prepričanje, da smrt generala ne bo preprečila "končne zmage islama nad imperialisti". Zaradi Solejmanijeve smrti je razglasil tudi tridnevno nacionalno žalovanje.
Ajatola je za novega poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde imenoval Esmaila Kanija, dosedanjega Solejmanijevega namestnika, piše STA.
Na ulicah protestni shodi
V Teheranu se je na protestih proti "ameriškim zločinom" po petkovih molitvah zbralo več deset tisoč ljudi. Vzklikali so Smrt Ameriki in nosili fotografije Solejmanija. Iraški premier Adel Abdelmahdi je ameriški napad obsodil kot agresijo na Irak in nevarno zaostrovanje položaja. Američani so po njegovem mnenju flagrantno prekršili svojo vlogo pri urjenju iraških sil in boju proti džihadistom IS.
Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je po likvidaciji Solejmanija izjavil, da so ZDA pripravljene na zmanjšanje napetosti. "Ne želimo si vojne z Iranom," je zatrdil. Vendar pa se mora Iran začeti vesti kot normalna država in nehati podpirati teroriste v vsej regiji, je dejal.
Če bo Iran vendarle izbral drugo pot, potem so ZDA pripravljene na "zmeren odgovor". Provokacij Irana ameriška vlada ne bo gledala brez odgovora, je še dejal ameriški zunanji minister in dodal, da sta Irak in Bližnji vzhod s smrtjo Solejmanija danes bolj varna in imata boljše možnosti za življenje v miru in varnosti.
Dejal je tudi, da bil Solejmani grožnja Američanom. "Ne morem veliko govoriti o teh grožnjah, vendar bi Američani morali vedeti, da so bila s predsednikovo odločitvijo, da se Solejmanija odstrani z bojišča, rešena ameriška življenja," je dejal Pompeo. Po njegovih besedah je Solejmani "aktivno načrtoval veliko akcijo v regiji, ki bi ogrozila na stotine življenj".
State Department se je kljub temu odločil pozvati vse ameriške državljane, naj zaradi napetosti čim prej zapustijo Irak. Zaradi napadov proiranskih milic so zaprli območje ameriškega veleposlaništva v Bagdadu in pozvali Američane, naj se območju ne približujejo. Več sto Američanov, ki so delali na iraških naftnih poljih, je že zapustilo Irak.
Rusija Iranu že izrazila sožalje
Po likvidaciji iranskega generala iz sveta prihajajo pozivi k zadržanosti vseh strani in zmanjšanju napetosti na Bližnjem vzhodu. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi zadnjega stopnjevanja napetosti ter poudaril, da si svet ne more privoščiti še ene vojne v Perzijskem zalivu.
Rusija je opozorila, da je bil uboj Solejmanija avanturistična poteza, ki bo okrepila napetosti v vsej regiji. "Solejmani je predano ščitil nacionalne interese Irana. Izražamo naše iskreno sožalje iranskemu ljudstvu," so še sporočili iz Moskve, ki je ena od ključnih zaveznic Irana na Bližnjem vzhodu.
Rusija je Iranu že izrekla sožalje.
Kitajska je k zadržanosti pozvala vse strani v regiji, "še posebej pa ZDA", da ne bi bilo dodatnega stopnjevanja napetosti. "Kitajska je vedno nasprotovala uporabi sile v mednarodnih odnosih," je sporočil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Pekingu Geng Shuang.
Zaradi likvidacije zaskrbljeni tudi v Franciji
Predsednik Emmanuel Macron je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom vse strani pozval, naj se izognejo novemu zaostrovanju napetosti.
Podobno so k zmanjšanju napetosti pozvali v Berlinu. Kot je dejala tiskovna predstavnica nemške vlade Ulrike Demmer, Nemčija z zaskrbljenostjo spremlja aktivnosti Irana v regiji. "Smo na nevarni točki in zdaj bi bilo treba trezno in zadržano umiriti razmere," je dejala.
Predsednik Evropskega sveta je povedal, da je čas, da se končajo nasilje in provokacije.
H končanju "kroga nasilja, provokacij in povračilnih ukrepov" je pozval tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Dodatnemu stopnjevanju nasilja se je treba izogniti za vsako ceno, je zapisal v sporočilu za javnost.
V Izraelu, ključnem zavezniku ZDA v regiji, se medtem že pripravljajo na morebitne povračilne ukrepe Irana, ki bi lahko doleteli tudi njih. Na območju na meji s Sirijo so že povišali stopnjo pripravljenosti oboroženih sil.
Slovensko zunanje ministrstvo je po likvidaciji iranskega generala pozvalo slovenske državljane, ki so že v Iranu ali tja nameravajo potovati v prihodnjih dneh, naj se ne udeležujejo javnih zborovanj, prireditev in žalnih slovesnosti ob njegovi smrti. Prav tako odsvetujejo potovanja v nekatere dele države.
Po smrti generala se je na danes na iranskih ulicah zbralo več deset tisoč protestnikov.
Odobril napad protestnikov
Solejmani je bil eden od najbolj priljubljenih vojaških poveljnikov v Iranu, za ZDA pa eden od najbolj nevarnih nasprotnikov. Napad na Solejmanija je bil zato po trditvah Pentagona namenjen odvračanju bodočih iranskih napadov. Napad pri letališču se je po poročanju medijev zgodil kmalu po polnoči. Ubitih naj bi bilo še več oseb, med njimi tudi namestnik poveljnika proiranske milice v Iraku PMF Abu Mahdi al Muhandis.
ZDA so v nedeljo bombardirale objekte PMF zaradi napada na iraško vojaško oporišče v Kirkuku prejšnji petek, v katerem je bil ubit tudi Američan. Proiranska milica je potem na silvestrovo organizirala protestni napad na ameriško veleposlaništvo v Bagdadu, Američani pa so se maščevali z likvidacijo Solejmanija in al Muhandisa.
Solejmani je vodil sile al Kuds v Siriji, kjer podpirajo predsednika Bašarja al Asada, in v Iraku po ameriški invaziji leta 2003. Delal je tudi kot posebni svetovalec al Asada za boj proti džihadistični skupini Islamska država, še piše STA.
42