Podmorski tunel, ki bi rešil odprto vprašanje Hrvaške in BiH

Prihodnji teden se bo v Zagrebu sestal svetovalni odbor, ki bo razpravljal o možnih rešitvah te težave, vendar pa je že znano, da BiH ne želi pristati na izgradnjo tunela, ki bi povezoval kopno Hrvaške s Pelješcem, saj je to po njihovem mnenju enostranska korist Hrvaške, piše spletna stran Dnevni avaz.

Na srečanju bodo tako hrvaški kot bosanski strokovnjaki preučili tudi sedem možnosti za reševanje vprašanja neumskega koridorja, pri tem pa nekateri trdijo, da je projekt Jadranski tunelski mostovi eden najcenejših in najbolj sprejemljivejših za obe strani.

Gradnja podmorskega tunela kot ena izmed cenejših možnosti "Vsekakor je projekt Jadranski tunelski mostovi uvrščen med morebitne možnosti. BiH je izredno zainteresirana za realizacijo tega projekta," so za Dnevni avaz povedali na bosanskem ministrstvu za promet. Pri tem pa so pojasnili, da zaradi peščenih tal ne bi mogli izgraditi nobene izmed ponujenih možnosti, saj bi za to odšteli več kot 330 milijonov evrov. Rešitev pa ima Boženko Jelić, ki velja za enega najbolj znanih arhitektov na Hrvaškem.

Rino Jelić, glavni menedžer projekta Jadranski tunelski mostovi, je za Dnevni avaz razkril, da bi izgradnja podmorskega tunela stala 78 milijonov evrov, kar je veliko manj od vseh drugih ponujenih možnosti. "Ne glede na to, kje bi izgradili most, imajo isto težavo. To je teža. Tla so peščena, zato ne more zdržati takšne teže in, zato je potrebno kopati do trdnejše podlage. Na koncu bi bili stebri lahko visoki tudi do sto metrov," je povedal Jelić in dodal, da ima celotno območje nestabilno naravo, k temu pa pripomorejo tudi močni vetrovi.

Možnost, ki je vse bolj verjetna Jelić je tudi opozoril, da vsi predlogi še niso končna rešitev, vendar pa je edina možnost, da Hrvaška gradi na svojem in, da to ne vpliva na pomorski promet v BiH, je da izgradi podmorski tunel. " Ta možnost ima tudi razvojno komponento, saj bi na ta način povezali Pelješac z otrokom Korčulo in pozneje tudi z Bračem, Hvarom in Šolto, je še dodal Jelić.

S to rešitvijo je seznanjen tudi evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn, ki bedi nad tem vprašanjem. EU je tudi tista, ki bo odločila, ali bo projekt sofinancirala.