Petek, 22. 11. 2024, 10.23
9 ur, 13 minut
Podnebna konferenca najverjetneje v podaljške
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
V skladu z napovedmi azerbajdžanskega predsedstva bo današnji dan na konferenci minil v znamenju proučevanja novih različic predlogov zaključnih besedil. V težkem pričakovanju objave konkretnih številk o finančnem cilju, kar naj bi določilo uspeh oziroma neuspeh konference, pa so tudi okoljski nevladniki.
Podnebna konferenca, ki bi se morala končati danes, glede na razplet pogajanj v zadnjih dneh najverjetneje vstopa v podaljške. Kdaj okvirno bo znan njen končni izid, še ni znano. Je pa jasno, da bo današnji dan znova minil ob prebiranju novih različic sklepov, ki naj bi podali jasnejše odgovore glede finančne pomoči državam v razvoju.
Potem ko v preteklih dneh v Bakuju ni bilo zaznati vidnejšega napredka v pogajanjih, so v zadnjih dneh k pospešitvi tempa prispevali ministrski pari. Glede na vsebino v četrtek zgodaj zjutraj objavljenih prvih osnutkov zaključnih dokumentov, ki so sprožili niz razočaranih odzivov predvsem držav EU, ZDA in majhnih otoških držav, pa ti svojega dela niso opravili v skladu s pričakovanji.
Posledično je predsedstvo konference obljubilo, da bodo pogajalci na mize kmalu prejeli nove osnutke zaključnih besedil, ki naj bi tokrat – za razliko od prvotnih – vsebovali jasnejše odgovore glede spornih vprašanj o tem, koliko denarja bo zagotovljenega državam v razvoju za boj proti posledicam podnebnih sprememb, iz katerih virov in kdo vse bo prispeval finančno pomoč.
Potem ko so se leta 2009 razvite države zavezale, da bodo revnejšim državam v obdobju 2020–2025 na leto zagotovile sto milijard dolarjev (95 milijard evrov) pomoči, se morajo zdaj dogovoriti o določitvi nove zaveze do leta 2030 oziroma 2035.
Medtem ko države v razvoju pozivajo k od 500 milijard dolarjev (475 milijard evrov) do 1.300 milijard dolarjev (1.235 milijard evrov) pomoči na leto, so razvite države glede predlaganih zneskov še vedno skrivnostne, hkrati pa niso opustile ambicij glede širitve baze držav donatork na zalivske države in druge razmeroma bogate države, kot sta Singapur in Južna Koreja.
V skladu z okvirjem, ki so ga leta 1992 vzpostavili ZN, mora trenutno k podnebnemu financiranju prispevati 23 razvitih držav in EU, ki so bile tedaj zgodovinsko odgovorne za večino emisij toplogrednih plinov, ki segrevajo planet. Med njimi so ZDA, 18 evropskih držav ter Japonska, Kanada, Nova Zelandija in Avstralija. Po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) so te obljubljeno zavezo prvič izpolnile leta 2022, ko jim je uspelo zbrati 116 milijard dolarjev (116 milijard evrov) pomoči. Od tega je tretjino zneska prispevala EU.
