Potočnik: Vsaki četrti živalski vrsti v EU grozi izumrtje

"Prišel je čas, ko moramo izredno povečati naša prizadevanja," je pozval in posvaril, da grozi izumrtje vsaki četrti živalski vrsti v EU.

"Naravni kapital, ki ga prehitro zapravljamo" Biotska raznovrstnost je po komisarjevih besedah "naš naravni kapital, ki ga prehitro zapravljamo". "In vsi vemo, kaj se zgodi, če se prekomerno zadolžimo. Vsi se moramo zavedati resnosti tega stanja in naše nesposobnosti v preteklosti, da bi rešili ta problem," je poudaril.

Pomen tega, da prav vsakdo prispeva k boju za ohranitev biotske raznovrstnosti, je komisar ponazoril še z enim preprostim finančnim primerom: "Če vzamem po en evro od vsakega Evropejca, imam na koncu 500 milijonov evrov."

Problem je velik, saj so svetovne stopnje izginjanja vrst do tisočkrat večje od naravnih stopenj. V EU grozi izumrtje približno četrtini evropskih živalskih vrst, vključno s sesalci, dvoživkami, plazilci, pticami in metulji, 88 odstotkov staležev rib pa je prekomerno izkoriščenih ali v veliki meri izčrpanih.

Opraševanje žuželk v Evropi izrazito upada Mnogo ekosistemov je tako uničenih, da ne morejo več zagotavljati mnogovrstnih storitev, od katerih smo vsi odvisni - od čistega zraka in vode do opraševanja pridelkov in zaščite pred poplavami.

Izguba biotske raznovrstnosti evropskemu in svetovnemu gospodarstvu vsako leto povzroči milijardne stroške. Na primer opraševanje žuželk, ki v Evropi izrazito upada, ima po ocenah v EU gospodarsko vrednost 15 milijard evrov letno.

Prvi trije od šestih prednostnih ciljev strategije so dosledno izvajanje obstoječe zakonodaje o varstvu narave, izboljševanje in obnova ekosistemov ter njihovih storitev ter zagotavljanje trajnosti kmetijstva in gozdarstva.

Večsektorski pristop k boju za ohranitev raznovrstnosti Naslednji trije cilji pa so varstvo in zaščita ribjih staležev, nadzor nad invazivnimi vrstami, ki so naraščajoč vzrok za izgubo biotske raznovrstnosti v EU, ter povečanje prispevka EU k usklajenemu svetovnemu ukrepanju za ohranitev biotske raznovrstnosti.

Komisar je ob predstavitvi strategije izpostavil njen večsektorski pristop k boju za ohranitev biotske raznovrstnosti. "Prepričan sem, da nas bo ta novi večsektorski pristop usmeril na pravo pot za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti do leta 2020," je dejal.

Komisar je tudi posebej pozdravil skupni članek 15 okoljskih ministrov EU, med njimi slovenskega ministra Roka Žarnića ter ministrov Nemčije, Francije in Velike Britanije, s pozivom k ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Strategija do leta 2050 "To je zelo spodbuden signal" in "več kot dobrodošlo naključje", je poudaril Potočnik v povezavi s skupnim člankom evropskih okoljskih ministrov, ki je bil te dni objavljen v nekaterih evropskih časopisih.

Strategija je v skladu z dvema glavnima zavezama, ki so ju voditelji EU sprejeli marca 2010: zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti v EU do leta 2020 ter zaščita, ocena in obnovitev biotske raznovrstnosti EU in ekosistemskih storitev do leta 2050.

Spremembe rabe zemljišč, onesnaževanje, širjenje tujereodnih vrst ... Poleg tega je tudi v skladu s svetovnimi zavezami, sprejetimi oktobra 2010 v Nagoji v okviru konvencije o biološki raznovrstnosti, s čimer so svetovni voditelji sprejeli paket ukrepov za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti po vsem svetu v prihajajočem desetletju.

V EU je zmanjševanje biotske raznovrstnosti v glavnem posledica sprememb rabe zemljišč, onesnaževanja, prekomernega izkoriščanja virov, nenadzorovanega širjenja tujerodnih vrst in podnebnih sprememb.