Torek, 18. 3. 2025, 21.57
7 ur, 50 minut
Nekdanji poveljnik ameriških sil v EU: To pričakuje Trump
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,42
"Trumpova administracija pričakuje le, da bo Ukrajina nekaj predala, zlasti ozemlje, ne razumem pa, zakaj mislijo, da je to dobro za ameriške strateške interese," naj bi Hodges dodal po pisanju Index.hr.
Predsednik ZDA Donald Trump bo danes drugič od vrnitve v Belo hišo po telefonu govoril z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Po navedbah Kremlja bosta govorila o številnih vprašanjih, od normalizacije odnosov med Rusijo in ZDA do vprašanja Ukrajine. Dodali so, da bo pogovor potekal med 14. in 16. uro po srednjeevropskem času. Nekdanji poveljnik ameriških sil v Evropi, upokojeni general Ben Hodges, je dejal, da Trumpov mirovni načrt vključuje "predajo" Ukrajine Rusiji.
21.50 Scholz in Macron obljubila nadaljnjo vojaško podporo Ukrajini
16.20 Von der Leyen: Če se želi Evropa izogniti vojni, se mora pripraviti nanjo
11.18 Nekdanji poveljnik ameriških sil v EU: Trump želi, da se Ukrajina preda Rusiji
11.15 Kijev pred pogovorom pozval k sprejetju prekinitve ognja
10.43 Znano je, kdaj se bosta slišala Trump in Putin
6.15 "Govorila bova o ozemlju. Govorila bova o elektrarnah."
21.50 Scholz in Macron obljubila nadaljnjo vojaško podporo Ukrajini
Nemški kancler Olaf Scholz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta danes obljubila, da bosta Nemčija in Francija še naprej zagotavljali vojaško pomoč Ukrajini. S tem sta se odzvala na potezo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je popolno premirje v Ukrajini pogojeval z ustavitvijo vojaške in obveščevalne podpore Zahoda Kijevu.
"Strinjava se, da se Ukrajina lahko zanese na nas, da se Ukrajina lahko zanese na Evropo in da (Kijeva) ne bomo pustili na cedilu," je nocoj ob srečanju z Macronom v Berlinu dejal Scholz. "Še naprej bomo podpirali ukrajinsko vojsko v njeni vojni upora proti ruski agresiji," pa je poudaril francoski predsednik po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pristal na 30-dnevno prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, so sporočili tako iz Bele hiše kot iz Kremlja. Putin je obenem popolno premirje pogojeval z ustavitvijo oboroževanja ukrajinskih sil.
Iz Kremlja so sporočili še, da je Putin predstavil pogoje za popolno premirje v Ukrajini in izrazil pripravljenost na nadaljnje sodelovanje z Washingtonom za iskanje načinov za končanje konflikta. Med pogoji za premirje izstopa zahteva, da se mora ustaviti "prisilna mobilizacija v Ukrajini in ponovno oboroževanje ukrajinskih oboroženih sil". Prav tako je Putin zahodne zaveznice Kijeva pozval, naj ustavijo obveščevalne dejavnosti v pomoč Ukrajini.
Scholz je dejal, da je ustavitev napadov na energetsko infrastrukturo lahko prvi korak k pravičnemu in trajnemu miru za Ukrajino. "Naslednji korak mora biti popolna prekinitev ognja - in to čim prej," je poudaril nemški kancler.
Macron je vztrajal, da mora cilj ostati enak - merljiva in preverljiva prekinitev ognja, ki se bo v celoti spoštovala. "To seveda ni mogoče, če Ukrajincev ne bo za pogajalsko mizo," je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
16.20 Von der Leyen: Če se želi Evropa izogniti vojni, se mora pripraviti nanjo
Če se želi Evropa izogniti vojni, se mora pripraviti nanjo, je danes v nagovoru na Danskem dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Evropa mora po njenih besedah do leta 2030 vzpostaviti "močno obrambno držo". Temu bo namenjena bela knjiga o prihodnosti evropske obrambe, ki jo bo Bruselj predstavil v sredo.
"Če se želi Evropa izogniti vojni, se mora pripraviti na vojno," je v govoru na danski vojaški akademiji v Koebenhavnu povedala predsednica Evropske komisije.
Poudarila je, da varnostna arhitektura, na katero se je Evropa zanašala, ni več samoumevna. Obdobje sfer vpliva in tekmovanja sil je po njenih besedah nazaj, pri čemer je izpostavila Rusijo, ki vzpostavlja "čisto vojno ekonomijo". Obrambi je namenjenih 40 odstotkov ruskega proračuna oziroma devet odstotkov njenega bruto domačega proizvoda (BDP), je ponazorila von der Leyen.
"Ta vlaganja so namenjena njeni vojni v Ukrajini, obenem pa se pripravlja na prihodnjo konfrontacijo z evropskimi demokracijami. In ravno ko se te grožnje krepijo, naša najstarejša partnerica – ZDA –pozornost preusmerja na indijsko-pacifiško regijo," je povedala.
"Svet moramo videti, kakršen je, in ukrepati takoj, da bi mu bili kos. V drugi polovici desetletja in kasneje se bo namreč oblikoval nov svetovni red," je še dejala predsednica komisije. Zato bo v sredo Bruselj predstavil načrt, ki bo Evropski uniji omogočil, da bo do leta 2030 pripravljena, je napovedala.
Ena od štirih ključnih prednostnih nalog t. i. bele knjige o prihodnosti evropske obrambe bo povečanje obrambnih izdatkov. Temu namenjen načrt, ki naj bi prinesel do 800 milijard evrov dodatnih naložb v evropsko obrambo, je komisija predstavila že v začetku meseca. V sredo pa bo objavila še predloge pravne podlage za izvedbo načrta, ki med drugim vključuje vzpostavitev novega finančnega instrumenta, vrednega do 150 milijard evrov.
Druga prednostna naloga bo okrepitev sodelovanja med državami članicami pri vlaganju v ključna področja, vključno z infrastrukturo in vojaško mobilnostjo.
Med cilji bele knjige bo še povečati pomoč Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji. EU in njene članice so v treh letih vojne Kijevu namenile za skoraj 50 milijard evrov vojaške pomoči, vendar pa lahko po mnenju von der Leyen storijo še veliko več.
Zato bosta EU in Ukrajina vzpostavili skupno delovno skupino, v okviru katere bodo unija in države članice usklajevale vojaško pomoč Kijevu, je napovedala v nagovoru danskim kadetom. Poudarila je, da se lahko tudi evropska obrambna industrija uči iz ukrajinskih izkušenj, zaradi česar je treba pospešiti vključevanje Ukrajine v evropski trg z obrambno opremo.
Ravno okrepitev evropske obrambne industrije pa bo tudi zadnja prednostna naloga bele knjige o prihodnosti evropske obrambe.
"Danes gre večina obrambnih naložb izven Evrope. To pomeni dobra delovna mesta zunaj Evrope ter raziskave, razvoj in inovacije zunaj Evrope. To ni vzdržno, več moramo kupovati evropsko. To pomeni spodbujanje inovacij in vzpostavitev trga EU za obrambno opremo," je povedala predsednica komisije.
Von der Leyen je poudarila še, da je EU povsem zavezana sodelovanju z zvezo Nato in ZDA, pa tudi drugimi partnericami v Evropi in po svetu.
Po sredini predstavitvi bodo belo knjigo o obrambi v četrtek obravnavali voditelji držav članic EU na vrhu v Bruslju, ki imajo med drugim na dnevnem redu krepitev evropskih obrambnih zmogljivosti, nadaljnjo podporo Ukrajini in gospodarsko konkurenčnost unije.
11.18 Nekdanji poveljnik ameriških sil v EU: Trump želi, da se Ukrajina preda Rusiji
Nekdanji poveljnik ameriških sil v Evropi, upokojeni general Ben Hodges, je dejal, da Trumpov mirovni načrt vključuje "predajo" Ukrajine Rusiji. Hodges, ki je bil do leta 2018 poveljnik ameriških sil v Evropi, Trumpa obsoja zaradi stališča, ki ga je zavzel do Rusije, kot dokaz njegovih namenov pa je izpostavil ponižanje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Beli hiši.
"To ni nič drugega kot načrt predaje. To je pritisk ZDA na Ukrajino, naj se preda Rusiji. Maska je padla, ko smo videli debakel v Ovalni pisarni pred dvema tednoma in nato vse, kar je sledilo," je dejal Hodges.
Hodges je dejal, da nič ne kaže, da bi si Kremelj prizadeval za kakršno koli obliko miru, razen če to pomeni zmago in uresničitev Putinovega cilja, da bi Ukrajina prenehala obstajati kot neodvisna in suverena država. "Pričakovati, da bi Rusija spoštovala kakršenkoli sporazum, je nesmisel. V zgodovini ni dokazov, da bi ga, razen če je bila k temu prisiljena zaradi velikega vojaškega pritiska. In navsezadnje bi rekel, da ne kaže nagnjenja k miroljubni rešitvi, razen če bi bilo vse po njenem," je dejal.
"Jasno je, da Trumpova administracija ne spoštuje ne Evrope kot celote oziroma večine evropskih držav ne evropskih interesov. Vseeno jim je, razen da zahtevajo, da Evropa kupuje ameriške izdelke," je dodal.
11.15 Kijev pred pogovorom pozval k sprejetju prekinitve ognja
Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je pred današnjim telefonskim pogovorom med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in njegovim ameriškim kolegom Donaldom Trumpom Rusijo pozval, naj brezpogojno pristane na 30-dnevno prekinitev ognja in tako pokaže, da si resnično želi miru.
"Čas je, da Rusija pokaže, ali si res želi miru. Ukrajina je podprla predlog ZDA za začasno prekinitev ognja za 30 dni. Pričakujemo, da bo ruska stran brezpogojno pristala na ta predlog," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Sibiha.
10.43 Znano je, kdaj se bosta slišala Trump in Putin
Telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v zvzezi z Ukrajino bo danes potekal predvidoma med 16. in 18. uro po moskovskem času, napoveduje informacijski portal Interfax.
Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov naj bi na brifingu za novinarje na vprašanje, če bo dolžina pogovora omejena odgovoril, da bo telefonski klic trajal toliko časa, kolikor ga bosta predsednika potrebovala.
Kremelj bo po končanem klicu določil način objave vsebine telefonskega pogovora med predsednikoma, je po poročanju agencije TASS napovedal Peskov in dodal, da format še ni izbran, pač pa se bodo glede tega odločili v skladu z rezultati pogovora.
Prav tako Kremelj napoveduje, da bodo pripravili točke, ki bodo zajemale vsa ključna vprašanja, s poudarkom predvsem na Ukrajini.
Trump je medije obvestil, da namerava obravnavati predvsem teritorialne in infrastrukturne zadeve v zvezi z ukrajinskim konfliktom.
6.15 "Govorila bova o ozemlju. Govorila bova o elektrarnah."
Predsednik ZDA Donald Trump bo danes drugič od vrnitve v Belo hišo po telefonu govoril z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Osrednja tema pogovorov bo vojna v Ukrajini. ZDA si prizadevajo za njen čimprejšnji konec in so v ta namen tudi predlagale 30-dnevno prekinitev ognja. V Kijevu so jo podprli, Putin pa je ob načelni podpori izrazil zadržke.
"Želimo videti, ali lahko to vojno končamo. Morda lahko, morda ne, vendar menim, da imamo zelo dobre možnosti," je Trump po poročanju britanskega BBC v nedeljo povedal novinarjem na krovu predsedniškega letala. Kot je še dejal, je bilo konec tedna narejenega veliko, in hkrati napovedal, da se bo danes pogovarjal s Putinom.
"Govorila bova o ozemlju. Govorila bova o elektrarnah," je nadaljeval in dodal, da že potekajo pogovori o "delitvi določenega imetja" med Rusijo in Ukrajino.
Tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v ponedeljek potrdil, da bosta Putin in Trump danes spregovorila po telefonu. Ni pa želel komentirati, o čem bosta razpravljala.
Pogovor med Trumpom in Putinom se bo zgodil po nedavnem srečanju ameriške in ukrajinske delegacije v Savdski Arabiji. Na srečanju je ZDA predstavila predlog o 30-dnevni prekinitvi ognja, kar je Ukrajina tudi podprla.
Putin je nato izrazil načelno podporo začasni prekinitvi ognja, a dodal, da se bodo o predlogu morali še pogajati z ameriškimi sogovorniki. Menil je še, da mora prekinitev sovražnosti voditi k dolgotrajnemu miru in odpravi temeljnih vzrokov krize. V Kijevu so njegove izjave označili za zelo predvidljive in manipulativne. Medtem je Trump izjavo Putina označil za obetavno.
