Četrtek, 18. 1. 2024, 6.51
10 mesecev, 1 teden
694. DAN VOJNE V UKRAJINI
Lavrov: Ofenziva v Ukrajini je združila rusko družbo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,50
"Posebna vojaška operacija je združila našo družbo kot še nikoli prej in prispevala k temu, da je družba očiščena ljudi, ki ne čutijo pripadnosti ruski zgodovini in kulturi," je na novinarski konferenci dejal prvi mož ruske diplomacije.
Vojaško posredovanje Rusije v Ukrajini je očistilo rusko družbo, je danes izjavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov, potem ko je na tisoče Rusov po začetku napada na sosednjo državo zapustilo domovino. Po njegovi oceni se je po zaslugi ofenzive v Ukrajini ruska družba tudi združila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
17.13 V Franciji razprave o ustanovitvi artilerijske koalicije za Ukrajino
17.05 EU bo v ponedeljek uvedla sankcije proti Hamasu
16.50 Vlada podaljšala začasno zaščito Ukrajincem
14.22 Lavrov: Ofenziva v Ukrajini je očistila rusko družbo
13.52 Metropolit estonske pravoslavne cerkve varnostno tveganje za Talin
11.58 Ukrajina naj bi pridržala vohuna, ki je zbiral podatke o strupenih snoveh
10.01 Rusija z več deset droni izvedla napade v Ukrajini
7.58 Presenečenje v Berlinu: Nemčija je zavrnila pošiljanje močnih raket dolgega dosega v Ukrajino
7.55 Rusija: V bližini Moskve in Sankt Peterburga smo sestrelili dva ukrajinska drona
7.51 Biden in kongresni republikanci še vedno brez dogovora o pomoči za Ukrajino
17.13 V Franciji razprave o ustanovitvi artilerijske koalicije za Ukrajino
Zaveznice Kijeva so se danes sestale v Parizu z namenom, da bi ustanovile t. i. artilerijsko koalicijo, s katero nameravajo okrepiti oboroženost ukrajinske vojske. Ta se namreč že dlje časa sooča s pomanjkanjem topniškega streliva, je na srečanju opozoril ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov in pozval k okrepitvi njihove dobave.
Koalicijo, ki jo vodita Francija in ZDA, sestavlja 23 držav in je del kontaktne skupine Ramstein za podporo Ukrajini, v kateri sodeluje več kot 50 držav. "Cilj koalicije je okrepiti pomoč Ukrajini, da bo imela topništvo, ki bo kratkoročno in dolgoročno ustrezalo potrebam njene protiofenzive," je sporočilo francosko obrambno ministrstvo.
Srečanje v Parizu je vodil francoski obrambni minister Sebastien Lecornu, ki je naznanil, da bo Francija financirala izdelavo in dobavo 12 havbic cezar v vrednosti 50 milijonov evrov. Stroški ostalih 60, ki znašajo 250 milijonov evrov in jih Francija še lahko izdela letos, pa se bodo porazdelili med zaveznicami. Srečanja se je prek videopovezave udeležil tudi Umerov, ki je na omrežju X opozoril, da je pomanjkanje topniškega streliva resen problem, s katerim se trenutno soočajo ukrajinske sile. "Alternativa sodobnemu topništvu ne obstaja, zato si moramo še naprej prizadevati in povečati proizvodnjo streliva," je dodal.
I am grateful to our French partners and @SebLecornu personally for their leadership in the Artillery Coalition.
— Rustem Umerov (@rustem_umerov) January 18, 2024
A shortage of ammunition is a very real and pressing problem that our Armed Forces are facing at present.
The Artillery coalition is aimed at solving this issue. We… pic.twitter.com/qpp0p1FQV4
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je medtem v telefonskem pogovoru francoskemu kolegu Emmanuelu Macronu zahvalil za oblikovanje artilerijske koalicije in za proizvodnjo artilerijskih sistemov ter streliva za Ukrajino. Dodal je, da sta med drugim razpravljala tudi o potrebi po nadaljnji krepitvi ukrajinske zračne obrambe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Francosko obrambno ministrstvo je v sredo sporočilo, da naj bi se njihova proizvodnja artilerijskega streliva letos v primerjavi z obdobjem pred rusko invazijo na Ukrajino potrojila. Znašala naj bi okoli tri tisoč kosov streliva mesečno. Doslej je Francija Ukrajini prodala oziroma podarila 30 cezarjev, še 19 pa jih je prispevala Danska. EU je medtem obljubila, da bo do letošnje pomladi Ukrajini dobavila milijon topniških izstrelkov, a jih je do zdaj dobavila le okoli 300 tisoč.
17.05 EU bo v ponedeljek uvedla sankcije proti Hamasu
Evropska unija bo v ponedeljek uvedla sankcije proti palestinskemu gibanju Hamas zaradi terorističnega napada njihovih pripadnikov na Izrael 7. oktobra lani, je danes sporočil predstavnik francoskega zunanjega ministrstva Christophe Lemoine. Sankcije naj bi bile usmerjene proti posameznikom in finančnim transakcijam.
Svet EU je medtem ta teden na teroristični seznam Evropske unije že dodal političnega voditelja Hamasa Jahjo Sinvarja. S tem ukrepom mu je EU zamrznila premoženje v 27 državah članicah, financirati ali gospodarsko podpirati pa ga ne sme nihče iz Unije. Decembra pa sta bila na teroristični seznam EU zaradi sodelovanja v terorističnih dejanjih dodana dva izmed Hamasovih vojaških poveljnikov Mohamed Deif in Marvan Isa. Tudi zanju velja zamrznitev premoženja in finančnih sredstev v državah članicah EU.
Nove sankcije EU naj bi bile prav tako usmerjene zlasti proti nekaterim vodilnim članom Hamasa, vpletenim v napade na Izrael 7. oktobra, v katerih je po podatkih izraelskih oblasti umrlo približno 1.140 ljudi, večinoma civilistov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Hamasovi borci so v napadu zajeli tudi okrog 250 talcev, nekaj več kot 130 pa jih po navedbah Izraela še vedno ostaja ujetih v Gazi.
Izrael je v odzivu na napad Hamasa sprožil intenzivno bombardiranje palestinske enklave, pri čemer so izraelske sile po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi doslej pobile najmanj 24.620 Palestincev, med katerimi je bilo približno 70 odstotkov žensk in otrok.
16.50 Vlada podaljšala začasno zaščito Ukrajincem
Vlada je na današnji seji odločila, da bodo Ukrajincem z začasno zaščito v Sloveniji to podaljšali do 4. marca 2025. Za to se je odločila, ker so zaradi nadaljevanja napadov na civilno prebivalstvo in infrastrukturo razmere na celotnem ozemlju Ukrajine še vedno nestabilne in negotove, tako da se tja ne morejo vrniti, so po seji sporočili z vlade.
Prav tako ostaja tveganje za učinkovito delovanje nacionalnih azilnih sistemov, če bi se začasna zaščita kmalu končala in bi vse te osebe naenkrat zaprosile za mednarodno zaščito, so dodali. Pojasnili so še, da je vlada odločitev sprejela na podlagi sklepa Sveta EU iz lanskega oktobra o podaljšanju začasne zaščite do 4. marca 2025. Sklep vlade bo začel veljati dan po objavi v uradnem listu.
Začasno zaščito za ukrajinske begunce v Sloveniji je slovenska vlada uvedla kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja 2022, in sicer za začetno obdobje enega leta, torej do 4. marca 2023. Na podlagi odločitve Evropske komisije se je vlada nato odločila začasno zaščito samodejno podaljšati še do 4. marca letos.
Od začetka ruske invazije na Ukrajino je domove zapustilo več kot osem milijonov Ukrajincev, v Sloveniji pa naj bi jih imelo začasno zaščito več tisoč.
14.22 Lavrov: Ofenziva v Ukrajini je očistila rusko družbo
Vojaško posredovanje Rusije v Ukrajini je očistilo rusko družbo, je danes izjavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov, potem ko je na tisoče Rusov po začetku napada na sosednjo državo zapustilo domovino. Po njegovi oceni se je po zaslugi ofenzive v Ukrajini ruska družba tudi združila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Posebna vojaška operacija je združila našo družbo kot še nikoli prej in prispevala k temu, da je družba očiščena ljudi, ki ne čutijo pripadnosti ruski zgodovini in kulturi," je na novinarski konferenci dejal prvi mož ruske diplomacije. Dodal je, da so nekateri od teh odšli, nekateri pa ostali, a začeli misliti.
Od začetka ruske posebne vojaške operacije, kot napad na Ukrajino imenujejo v Moskvi, je Rusijo zapustilo več deset tisoč ljudi. Še več jih je odšlo, potem ko so v Kremlju napovedali obsežno mobilizacijo. Ob tem so ruske oblasti redno zatirale nasprotnike in kritike vojne ter jih na tisoče pridržale ali obsodile.
Podobno kot danes Lavrov je marca 2022, kmalu po napadu na Ukrajino, izjavil tudi ruski predsednik Vladimir Putin. "Prepričan sem, da bo takšno (...) potrebno samoočiščenje družbe samo okrepilo našo državo," je dejal po navedbah AFP in dodal, da so Rusi vselej znali ločiti patriote od izdajalcev in slednje izpljuniti kot muho, ki jim po naključju prileti v usta.
13.52 Metropolit estonske pravoslavne cerkve varnostno tveganje za Talin
Estonija je danes sporočila, da vodji estonske pravoslavne cerkve, metropolitu Jevgeniju, ki je ruski državljan, ne bo podaljšala dovoljenja za prebivanje, ker predstavlja varnostno tveganje. To pomeni, da bo moral državo zapustiti pred iztekom sedanjega dovoljenja 6. februarja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Metropolitan Eugene, the head of the Estonian Orthodox Church of the Moscow Patriarchate, had repeatedly been asked to stop justifying Russia's invasion of Ukraine and defending the Kremlin, Estonian police said. https://t.co/P2FsCYzgFV
— The Moscow Times (@MoscowTimes) January 18, 2024
Estonska policija in mejna straža sta sporočili, da predstavlja varnostno tveganje, ker kljub večkratnim opozorilom v javnosti še naprej opravičuje rusko invazijo na Ukrajino in brani Kremelj. "Kljub opozorilom ni spremenil svojega obnašanja ter z dejanji in besedami še naprej izraža podporo agresorju," so dodali. Izpostavili pa so, da odločitev zadeva samo metropolita osebno, ne pa estonsko pravoslavno skupnost pod okriljem moskovskega patriarhata ali druge pravoslavne vernike.
Več estonskih politikov je januarja lani pozvalo k izgonu metropolita Jevgenija, potem ko je estonska pravoslavna cerkev napovedala skupne molitve za mir s prokremeljskim političnim gibanjem Skupaj. Enega od vodij tega gibanja Aiva Petersona so priprli, potem ko je obiskal dele Ukrajine pod rusko okupacijo. Proti njemu vodijo preiskavo zaradi izdaje.
V Estoniji je okoli 16 odstotkov prebivalcev pravoslavcev. Okoli 270.000 pravoslavnih vernikov pripada estonski apostolski pravoslavni cerkvi, ki je pod neposredno jurisdikcijo ekumenskega carigrajskega patriarha. Estonski pravoslavni cerkvi, ki je polavtonomna cerkev ruske pravoslavne cerkve, pa pripada okoli 150.000 vernikov.
11.58 Ukrajina naj bi pridržala vohuna, ki je zbiral podatke o strupenih snoveh
Ukrajinske varnostne službe so danes sporočile, da so pridržali študenta, ki je zbiral in Rusiji predajal informacije o skladiščih strupenih snovi. S pomočjo teh podatkov naj bi ruska vojska izvedla napade nanje in sprožila okoljsko katastrofo na jugu Ukrajine, ugotovitve službe SBU povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Pridržani naj bi bil agent ruske varnostne službe FSB, ki je glede na trditve ukrajinske strani za Rusijo vohunil v pokrajini Odesa. "Njegova glavna naloga je bila prepoznati in prenesti koordinate nahajališč strupenih snovi, vključno s skladišči in prostori, kjer se shranjuje pesticide," je sporočila SBU.
FSB naj bi z osumljencem, ki mu grozi dosmrtna zaporna kazen, vzpostavila stik konec lanskega leta in mu v zameno za sodelovanje ponudila denar. Glede na trditve SBU je Rusija s tem želela izzvati okoljsko katastrofo v južni regiji ob Črnem morju, ki je sicer redno tarča napadov ruskih dronov in raket.
Tako Moskva kot Kijev pogosto poročata o aretacijah tujcev ali svojih državljanov, ki jih sumita sodelovanja z drugo stranjo v kontekstu vojne, od začetka katere bo februarja minilo že dve leti.
10.01 Rusija z več deset droni izvedla napade v Ukrajini
Rusija je ponoči izvedla napade na več delov Ukrajine s 33 brezpilotnimi letalniki, z vodenima raketama pa na drugo največje mesto Harkov na vzhodu, so danes sporočile ukrajinske zračne sile. Dodale so, da so napade z brezpilotnimi letalniki iranske izdelave izvedli iz zahodnih ruskih regij ob meji z Ukrajino in da je ukrajinska zračna obramba sestrelila 22 letalnikov.
Vodja ukrajinske regije Harkov na severovzhodu države je sporočil, da je bila v sredo v ruskem raketnem obstreljevanju ubita civilistka, še dve osebi sta bili poškodovani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruske sile so kmalu po začetku invazije na Ukrajino februarja 2022 zasedle velik del regije Harkov, nekaj mesecev kasneje so se bile ob napredovanju ukrajinske vojske prisiljene umakniti. Regija je še vedno tarča stalnega ruskega obstreljevanja.
7.58 Presenečenje v Berlinu: Nemčija je zavrnila pošiljanje močnih raket dolgega dosega v Ukrajino
Nemški parlament je sinoči zavrnil predlog CDU in CSU o pošiljanju raket dolgega dosega Taurus v Ukrajino.
Skoraj vsi predstavniki vladajoče koalicije – socialdemokrati, zeleni in liberalci – so zavrnili predlog Krščansko-demokratske unije (CDU) in sestrske bavarske Krščansko-socialne unije (CSU), da bi v Ukrajino poslali sodobne rakete švedsko-nemške izdelave.
Taurus je ena najsodobnejših raket, ki lahko uniči bunkerski kompleks z velike razdalje in višine. Scholz se je v začetku oktobra odločil, da Ukrajini za zdaj ne bo dobavljal tega orožja, saj se je bal, da bi ukrajinski cilj bilo rusko ozemlje.
7.55 Rusija: V bližini Moskve in Sankt Peterburga smo sestrelili dva ukrajinska drona
Rusko obrambno ministrstvo je v četrtek zgodaj zjutraj sporočilo, da je protizračna obramba prestregla in uničila dve ukrajinski brezpilotni letali, enega nad Moskvo in drugega v bližini Sankt Peterburga. Odpadki so padli na tla, a ni bilo škode ali ranjenih, je sporočil moskovski župan Sergej Sobjanin.
Ministrstvo je na aplikaciji Telegram zapisalo, da se je incident zgodil okoli 1.30 ponoči.
7.51 Biden in kongresni republikanci še vedno brez dogovora o pomoči za Ukrajino
Ameriški predsednik Joe Biden je v Belo hišo v sredo povabil voditelje demokratov in republikancev v ameriškem kongresu in jih prepričeval o nujnosti hitre potrditve dodatne vojaške podpore Ukrajini. Predsednik predstavniškega doma kongresa, republikanec Mike Johnson, pa je vztrajal, da je treba najprej urediti razmere na južni meji ZDA.
"Predsednik Biden je poudaril pomen kongresne potrditve virov, ki jih Ukrajina potrebuje – vključno z zračno obrambo in topništvom –, za obrambo pred rusko invazijo. Nedejavnost kongresa ogroža nacionalno varnost ZDA, zvezo Nato in preostali svobodni svet," je po srečanju sporočila Bela hiša.
Biden se je strinjal, da se je treba spopasti z izzivi na južni meji, in ponovil, da ostaja zavezan dogovoru o politiki in dodatnih virih na meji, so še zapisali v sporočilu za javnost.
"Moramo vztrajati, da je meja glavna prioriteta. Moramo narediti spremembe. Republikanci razumemo potrebo za financiranje Ukrajine, vendar pa je sedanje stanje na meji nesprejemljivo," je po poročanju portala Politico po srečanju novinarjem povedal Johnson.
Vodja senatne večine demokrat Chuck Schumer je povedal, da se Biden zaveda, da razmere na meji med ZDA in Mehiko niso dobre, in da želi bistvene spremembe.
Vodja senatne manjšine Mitch McConnell je dejal, da ne bo svetoval predsedniku predstavniškega doma, kako naj sprejme kakšen zakon, vendar pa je dodal, da je nujen dogovor, ki bo privedel do sprememb na meji.
Število nezakonitih prehodov ameriške meje z Mehiko se je v času Bidnovega mandata zelo povečalo. Republikanci želijo, da Biden in demokrati privolijo v reforme, ki bi zmanjšale nelegalne migracije. Vztrajajo, da brez tega ne bodo potrdili dodatne podpore Ukrajini. ZDA brez potrditve kongresa Ukrajini ne morejo več pošiljati pomoči za obrambo pred rusko agresijo.
Predstavniški dom kongresa je v sredo potrdil nezavezujočo resolucijo, ki kritizira pristop Bidnove administracije do krize na meji. Resolucijo je podprlo tudi 14 demokratov.
