Ponedeljek, 14. 4. 2025, 4.00
3 dni, 14 ur
Prizor na Črnem morju, ki ga ni pričakoval nihče: Rusija v šoku, Ukrajina slavila #video
Še vedno ni povsem jasno, zelo verjetno še nekaj časa ne bo, kaj natanko je na današnji dan pred tremi leti povzročilo potop križarke Moskva, ene od najbolj zastrašujočih ruskih vojaških ladij in zastavonoše ruske črnomorske mornarice. Ukrajina trdi, da je Moskvo na dno Črnega morja poslala z dvema dobro odmerjenima raketama neptun. Rusija krivdo za brodolom medtem pripisuje kombinaciji požara, eksplozije v skladišču streliva na krovu plovila in nevihtnega vremena. V vsakem primeru je šlo sicer predvsem za hud udarec ponosu ruskih oboroženih sil, ki so bile v času potopa Moskve že tako ali tako soočene z dejstvom, da bo zavzetje Ukrajine trši oreh, kot so si to morda predstavljali v Kremlju, ter veliko simbolično ter propagandno zmago za Ukrajino.
Ruska križarka Moskva je bila še kot ladja z imenom Slava mornarici takratne Sovjetske zveze priključena leta 1983, sodobno ime Moskva pa je dobila leta 1995 med kar osem let trajajočim postopkom modernizacije, ki se je končal leta 1998. Strah in trepet Črnega morja je zastavonoša ruske črnomorske mornarice postala leta 2000.
Moskva je bila edina bojna ladja v ruski črnomorski floti, ki je bila opremljena s sistemom za protizračno obrambo S-300F. Z njenim potopom so ruske vojaške ladje na Črnem morju postale bolj dovzetne za ukrajinske napade z raketami in brezpilotnimi letali.
Moskva je bila ena najbolje opremljenih ruskih vojaških ladij za morebitne pomorske spopade. Šlo je za ogromno raketno križarko z oborožitvenimi sistemi tako za bližnje kot oddaljeno bojevanje, plovilo, ki je zmožno samostojno voditi tako rekoč vse bojne operacije na morju. 186-metrska Moskva je na krovu lahko prevažala tudi helikopterje razreda Ka-25 ali Ka-27.
"Ruska ladja, odje..."
Čeprav je sodelovala oziroma nudila podporo med rusko invazijo Gruzije leta 2008, rusko invazijo polotoka Krim leta 2014 in med državljansko vojno v Siriji, je širša svetovna javnost na ladjo Moskva postala pozorna šele leta 2022 med rusko invazijo Ukrajine, natančneje med odmevnim ruskim napadom na vojaško postojanko na ukrajinskem Kačjem otoku.
Križarka Moskva ob prihodu na Kubo leta 2013
Rusija je Kačji otok na čelu s križarko Moskva z raketiranjem napadla 24. februarja 2022, na dan začetka invazije Ukrajine, in od tamkajšnjih vojakov zahtevala, da se predajo. Ukrajinci na otoku so med radijsko komunikacijo z Moskvo ob pozivu, naj odložijo orožje, da se izognejo nepotrebnim smrtim in prelivanju krvi, poveljstvu ladje sporočili zgolj: "Ruska vojaška ladja, odj..." in odložili slušalko.
Posnetek komunikacije med Moskvo in ukrajinsko vojaško bazo na Kačjem otoku se je kot blisk razširil po svetovnem spletu in postal eden od prvih simbolov ukrajinskega upora proti Rusiji:
Ob posnetku so se sprva širile tudi napačne informacije, da so v ruskem bombardiranju Kačjega otoka umrli vsi tam prisotni ukrajinski vojaki. Kasneje se je izkazalo, da so napad preživeli in bili zajeti kot vojni ujetniki, nekateri pa so bili kasneje osvobojeni v sklopu izmenjav vojnih ujetnikov med Rusijo in Ukrajino.
Ukrajina je Kačji otok po umiku ruskih sil ponovno zajela ob koncu junija 2022, a so ga Rusi občasno še naprej raketirali.
Dvig ukrajinske zastave na Kačjem otoku, 7. julij 2022
Usodna 13. in 14. april
Ker Moskva po navedbah analitikov (vir) ni bila opremljena z raketami za bombardiranje ciljev na kopnem, kot je kalibr, je po dogodku na Kačjem otoku večidel ostajala v ozadju ruskih pomorskih operacij oziroma je bila njena vloga večidel omejena na izkazovanje moči ter pošiljanje sporočila Ukrajini in njenim zaveznikom, kdo je gospodar Črnega morja.
To se je spremenilo 13. aprila 2022 pozno zvečer, ko so ukrajinske oblasti javnosti razkrile, da naj bi na krovu Moskve močno gorelo, guverner Odese Maksim Marčenko pa je zatrdil, da so ukrajinske sile križarko zadele z dvema protiladijskima raketama R-360 Neptun.
Domnevni posnetek požara na ladji Moskva:
Ukrainian forces have hit with a Neptune antiship missile the flag ship of Russia's Black Sea Fleet, the 500 crew Moskva and used IR camera to tape it and created a song about it. It may have sunk.....
— Cali Dreaming NaphiSoc (@NaphiSoc) April 14, 2022
Oh this is THE same ship the Marines on Snake Island said "Rus Warship f*" pic.twitter.com/J9XsEXkVUc
Z ruskega obrambnega ministrstva so 14. aprila zjutraj sporočili, da je na Moskvi res divjal požar, ki naj bi se razširil še na skladišče streliva pod palubo, kar je povzročilo eksplozijo. Navedbe Ukrajine, da sta križarko zadeli njihovi raketi, je Rusija zavrnila.
Še istega dne so v Kremlju nato potrdili ugibanja mnogih in trditve ukrajinskih oblasti – Moskva je potonila na dno Črnega morja. To se je po navedbah ruskega obrambnega ministrstva zgodilo med vleko križarke v najbližje pristanišče, kjer bi jo lahko popravili. K potopu ladje naj bi dodatno prispevalo zelo nevihtno vreme, so še sporočili.
Uradni posnetki oziroma fotografije potapljajoče se Moskve tako rekoč ne obstajajo oziroma (še) niso bili javno razkriti. Edini posnetek, ki domnevno prikazuje gorečo in močno poškodovano križarko, naj bi naredil neznani ruski mornar na eni od vojaških ladij, ki so pomagale pri evakuaciji posadke Moskve:
Ruska mornarica je med evakuacijo posadke ladje Moskva rešila veliko večino mornarjev, umrlo pa jih je (uradno) skoraj dvajset. Po prvotnih navedbah Kremlja naj bi bila smrtna žrtev sicer le ena, 27 mornarjev pa naj bi bilo pogrešanih. Šele novembra 2022 se je po zahtevah družin pogrešanih mornarjev, naj rusko mornarico v razkritje statistike žrtev prisili sodišče, razvedelo, da je med požarom na krovu ladje in potopom Moskve umrlo najmanj 17 ljudi.
Velik udarec za ruski ponos in ogromna simbolna zmaga za Ukrajino
Raketna križarka Moskva je bila največja ruska vojaška ladja po koncu druge svetovne vojne, ki je potonila med bojem, in prva potopljena ruska poveljniška ladja po Knezu Suvorovu – to so Japonci potopili leta 1905 v času rusko-japonske vojne.
Če držijo trditve Ukrajine, da so rusko križarko res zadeli z dvema raketama Neptun, je Moskva po mnenju nekaterih poznavalcev celo največja bojna ladja vseh časov, ki je potonila oziroma bila kritično poškodovana zaradi raketnega izstrelka.
Potop Moskve je bil po ocenah številnih mednarodnih vojnih analitikov velik udarec za Rusijo, a ne toliko z vidika izgubljene ladje kot z vidika ranjenega ponosa ruske vojske in pa predvsem demonstracije ukrajinskih sil, da lahko tudi ob pohabljeni lastni mornarici zgolj z raketami predstavlja resno grožnjo ruskim bojnim ladjam.
Ukrajina je s potopom Moskve medtem dosegla pomembno simbolno zmago, ki je občutno prispevala k dvigu morale v boju proti ruskim okupacijskim silam in morda dodatno prispevala k uspehom ukrajinskih sil, ki so ravno v tistem času ohromile in odvrnile ruski poskus prevzema oblasti v Kijevu ter rusko vojsko nato tudi prisilile k umiku proti vzhodu države, kjer se je nato oblikovala frontna linija.
Rusija pospešeno gradi naslednico Moskve: