Petek, 29. 5. 2020, 7.16
4 leta, 6 mesecev
V Minneapolisu zažgali policijsko postajo, na ulicah nacionalna garda #video
V Minneapolisu so se že tretjo noč zapored nadaljevali hudi protesti zaradi policijskega nasilja. Protestniki so med drugim uničili eno od policijskih postaj, zažgali so jo skupaj z več deset drugimi poslopji v mestu. Guverner Minnesote Tim Walz je na prošnjo župana Minneapolisa Jacoba Freya zjutraj na ulice mesta poslal vojsko oziroma nacionalno gardo, ki naj bi predvsem zaščitila gasilce pri gašenju številnih požarov in ključne objekte zavarovala pred ropanjem v nemirih. Protesti so med drugim izbruhnili v New Yorku, Los Angelesu, Memphisu in Denverju. Policista, ki je klečal na vratu temnopoltega Georga Floyda dokler za ni umrl, pa so danes pridržali in ga ovadili za uboj.
Protesti zaradi ponedeljkove smrti 46-letnega Georgea Floyda so se v torek, sredo in četrtek zvečer sprevrgli v divjanje in ropanje po Minneapolisu, ki spominja na Los Angeles leta 1992, ko je skupina policistov surovo pretepla Rodneyja Kinga, piše STA.
Zažgali policijsko postajo
V četrtek so protestniki zažgali policijsko postajo blizu kraja, kjer se je zgodil tragični poskus aretacije temnopoltega Floyda zaradi domnevnega plačevanja s ponarejenim bankovcem v trgovini. Nemiri so se razširili tudi v sosednje mesto St. Paul.
V aretacijo so bili vpleteni štirje policisti, pri čemer je eden od njih osem minut klečal na vratu osumljenca, kljub temu da ga je ta opozarjal, da ne more dihati. Eden od policistov je ob tem izjavil, da če lahko govori, lahko tudi diha. Incident je posnel eden od mimoidočih, na posnetku pa se vidi, kako je Floyd prenehal govoriti in se premikati, še preden je prispelo reševalno vozilo.
Posnetek zadnje v nizu smrti temnopoltih osumljencev med aretacijo je v Minneapolisu in drugje po ZDA tokrat počil kot bomba. Protesti so se v torek, sredo in četrtek čez dan začeli z mirnimi pohodi proti policijskemu nasilju, zvečer pa so se sprevrgli v divjanje in uničevanje. Razgrajači so ropali trgovine, razbijali avtomobile in objekte ter jih zažigali, v četrtek zvečer pa so to storili še s policijsko postajo.
Policisti so uvodoma streljali na množico z gumijastimi naboji in solzivcem, nato jim je župan Jacob Frey ukazal "taktični umik". Danes zjutraj je ukaz branil in dejal, da je želel obvarovati življenja policistov in javnosti, češ da lahko policijsko postajo znova postavijo.
Protestniki so zažgali policijsko postajo.
Aktivirali nacionalno gardo
Čez noč je potem predsednik ZDA Donald Trump tvital proti "šibkemu" županu in po nepotrebnem grozil z napotitvijo nacionalne garde, za kar je Frey zaprosil že prej, guverner Tim Walz pa jo je aktiviral. Trump si je pri tem prislužil nov rumeni karton Twitterja, ker je napisal: "Če bodo težave, bomo prevzeli nadzor, ampak ko se začne ropanje, se začne tudi streljanje." Predsednik je pozneje tvitnil obsodbo razgrajačev, ki so onečastili spomin na umrlega Floyda.
V Minneapolisu je za zdaj 500 vojakov nacionalne garde, ti ščitijo gasilce pred novimi napadi nanje, prav tako pa varujejo tudi trgovine, banke, lekarne in druge objekte pred ropanjem. Policija je po sinočnjem umiku zjutraj šla nazaj na ulice in začela razganjati množice, pri čemer so aretirali tudi vso ekipo televizije CNN, ki je snemala in oddajala v živo. Po aretaciji so ugotovili, da gre za novinarje, in so jih izpustili, vendar CNN napoveduje ukrepanje, ker naj bi šlo za očitno kršitev ustavne pravice do svobode govora.
Floydova smrt spominja na primer temnopoltega prodajalca cigaret na Staten Islandu v New Yorku Erica Garnerja, tega je leta 2014 med poskusom aretacije zadavil policist s prepovedanim prijemom. Policistu se uvodoma ni zgodilo nič in izbruhnili so protesti. Tudi Garner je opozarjal policista, da ne more dihati, ta izraz je postal vodilo gibanja proti policijskemu nasilju po ZDA – Temnopolta življenja štejejo, poroča STA.
Protesti so izbruhnili tudi po drugih mestih v ZDA, kjer so ljudje zanemarili navodila o socialnem distanciranju zaradi koronavirusa, podobno kot jih zanemarjajo protestniki proti ukrepom za zajezitev pandemije. V New Yorku so v četrtek aretirali več kot 30 ljudi, v Phoenixu so odjeknili streli, prav tako tudi v Denverju. V Los Angelesu so protestniki zapirali avtoceste, v Memphisu pa so se spopadli s policisti. Za zdaj poročil o smrtnih žrtvah še ni.
Primer preiskuje FBI
Protesti so prinesli v ospredje znane osebnosti, kot je aktivist Al Sharpton, ki je zaslovel z organizacijo protestov proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi po mestu New York pred desetletji in potem pozneje tudi po vseh ZDA. "Ne prosimo za uslugo, ampak za to, kar je prav," je zahtevo po aretaciji vseh štirih policistov izrazil Sharpton.
Župan Frey je sicer že v torek odpustil vse štiri policiste in v sredo prav tako zahteval aretacijo tistega, ki je klečal na vratu osumljenca, vendar gre preiskava po svoji počasni, temeljiti poti, kot se ponavadi zgodi v podobnih primerih. Protestniki so prepričani, da se policistom ne bi zgodilo nič, če ne bi bilo videoposnetka.
Zadevo zdaj preiskujeta FBI in tudi državna policija Minnesote. Obsodba policijskega nasilja nad temnopoltimi v ZDA je prišla tudi iz Afrike. Predsednik Komisije Afriške unije Moussa Faki Mahamat je pozval k popolni odpravi vseh oblik rasizma v ZDA in obsodil nadaljevanje diskriminacije temnopoltih.
Pokopani tudi upi Klobucharjeve?
Nemiri so verjetno pokopali tudi upe senatorke slovenskega rodu Amy Klobuchar, da postane podpredsedniška kandidatka. Mediji poročajo, da je v času, ko je bila tožilka v Minnesoti, zavrnila pregon policista Dereka Chauvina zaradi streljanja na osumljenca. Ta je sicer v torek izgubil službo, ker je klečal na vratu Georgea Floyda, dokler ta ni umrl. Chauvina so danes tudi pridržali in ovadili zaradi uboja.
Klobucharjeva se je potegovala za predsedniško kandidaturo demokratske stranke, vendar je odstopila in podprla Josepha Bidna, ta pa jo obravnava kot mogočo podpredsedniško kandidatko. Klobucharjevi ni nikoli uspelo dobiti veliko podpore temnopoltih Američanov, kar je neposredna posledica njenega tožilskega dela.
Biden najverjetneje ne bo tvegal z izbiro Klobucharjeve
"Absolutno ni res, da nisem preganjala Chauvina," je za televizijo MSNBC zatrdila senatorka in dodala, da je sprožila preiskavo, ki se je nadaljevala še po tistem, ko je bila izvoljena za zvezno senatorko. Sklicana je bila velika porota, ta pa se je odločila, da za Chauvina in pet kolegov, ki so usmrtili 42-letnega osumljenca, ne bo potrdila obtožnice.
Primer je bil sicer povsem drugačen, saj je Wayne Reyes leta 2006 mahal s puško proti policistom, ti pa imajo navodila, da v takih primerih nemudoma streljajo. Vendar pa je med temnopoltimi Američani globoko zakoreninjeno prepričanje, da tožilci ne preganjajo policistov zaradi nasilja nad temnopoltimi osumljenci, in Klobucharjeva si je zaradi nekdanje službe, po krivici ali ne, najverjetneje zaprla tudi pot do podpredsedniške kandidature. Biden mora ohraniti visoko podporo temnopoltih Američanov in zato najverjetneje ne bo tvegal z izbiro Klobucharjeve.
Chauvina večkrat obravnavali zaradi nasilja
Chauvin je bil v svoji policijski karieri večkrat obravnavan zaradi nasilja, na dan pa prihajajo namigi, da je bil rasist. Lastnica nočnega kluba v Minneapolisu El Nuevo Rodeo Maya Santamaria je potrdila, da je Chauvin za njih delal honorarno kot varnostnik 20 let. V istem klubu je do izbruha pandemije koronavirusa delal tudi Floyd. Lastnica kluba ne ve, ali sta se poznala ali ne.
Povedala pa je, da Chauvin ni imel težav z varovanjem dogodkov, dokler ni šlo za temnopolte. Ko so se pojavili zapleti ali pretepi med njimi, naj bi takoj uporabil solzivec in poklical policijo, ta pa je potem prihitela z najmanj desetimi avtomobili. Maya Santamaria je dejala, da se ji je to vedno zdelo pretirano in nepotrebno.
Chauvin si je s honorarnim delom ustvaril tudi hišo pri Orlandu na Floridi, kjer se je danes zbrala skupina protestnikov, čeprav policista ni tam in ga po zagotovilu lokalnega šerifa niti ne bo. Je pa medtem vodja državne policije v Minnesoti John Harrington potrdil, da so Chauvina prijeli in ga odpeljali v pridržanje, poročajo tamkajšnji mediji.
Floydova smrt med policijsko obravnavo se povsem razlikuje od podobnih primerov tudi zaradi obsodb ravnanja kolegov iz Minneapolisa, ki prihajajo iz različnih policijskih agencij po ZDA. "Ni mi treba videti kaj več. Nobene potrebe ni, da se drži koleno na vratu nekoga devet minut. Mora pa nekdo ukrepati. Če si policist in te ta posnetek ne moti, potem pusti službo," je tvitnil šef policije Chattanoge v Tennesseeju David Roddy, poroča STA.
Manjše ogorčenje, kot bi bilo, če bi bila žrtev belec
Podobno sporočajo tudi njegovi kolegi iz drugih delov ZDA, vendar pa druge strani to pretirano ne gane. "Za zdaj še ne bi navijala za nekaj policijskih šefov, ki kritizirajo kolege v Minneapolisu. Vsak majhen napredek se zdi čudežen, ker se tako dolgo časa ni storilo nič proti takšnemu vedenju policije. To ni niti malo podobno ogorčenju, ki bi izbruhnilo, če bi bil žrtev policijskega napada belec," je izjavila profesorica kolidža za kazensko pravo John Jay v New Yorku Gloria Browne-Marshall.
Voditelj televizije MSNBC Joe Scarborough, ki ga Trump na Twitterju brez dokazov obtožuje umora sodelavke pred 20 leti, je opozoril na težavo kulture, ki prevladuje v ameriški policiji. Nekdanji republikanski kongresnik meni, da se bodo tragedije nadaljevale, dokler se to ne spremeni.
Razložil je, da kolegi ne bodo nikoli ustavili nasilnega policista pred javnostjo, četudi menijo, da je to, kar se dogaja, narobe. Vsi policisti so "naši", osumljenci in javnost pa "njihovi" in za policista, ki bi poskušal ustaviti nepravilnosti, ne bi bilo več prostora med kolegi. Če bo policist pretepal nekoga, ki se ne brani, mu bodo drugi policisti priskočili na pomoč, je povedal, navaja STA.
9