Proti Carnajevu vložena obtožnica

Ameriški zvezni tožilci so v bolnišnici v Bostonu 19-letnega Džoharja Carnajeva seznanili z obtožnico, ki ga bremeni sodelovanja v zaroti za uporabo orožja za množično uničenje proti osebam in premoženju, pri čemer je prišlo do smrtnih primerov.

Grozi mu smrtna kazen Obtožnica proti Carnajevu je bila uvodoma zapečatena, vendar pa je pravosodni minister ZDA Eric Holder kmalu razkril njeno vsebino. Prej omenjena točka obtožnice prinaša s seboj grožnjo smrtne kazni. Zvezna država Massachusetts ne pozna smrtne kazni in to je glavni razlog, da so Carnajeva prevzeli zvezni tožilci.

Ti bodo grožnjo smrtne kazni izkoristili, da od njega dobijo čim več informacij v zameno za dosmrtni zapor brez možnosti pogojnega izpusta. Umori so sicer v pristojnosti zveznih držav, vendar pa ob pomanjkanju grožnje smrtne kazni v Massachusettsu oblasti nimajo pomembnega vzvoda, da obtoženca prepričajo v sodelovanje.

Komunicira s preiskovalci Čeprav naj bi bil Carnajev po uradnih podatkih zaradi poškodovanega vratu nezmožen govoriti, naj bi po neuradnih podatkih že odgovarjal na policijska vprašanja, in sicer pisno. Bostonska policija in FBI sta tovrstne informacije zanikala, bostonski župan pa je dejal, da ne vedo, ali ga bodo sploh kdaj lahko zaslišali. Carnajeva naj bi v bostonski bolnišnici zdravili zaradi strelne rane, pri kateri je bil naboj izstreljen v usta in izstopil na zadnjem delu vratu. Za zdaj še ni znano, ali si je Carnajev poškodbo zadal sam, ali je posledica spopada s policisti.

Džoharja so ujeli 19. aprila, 18 ur po tem, ko je FBI objavil njegovo fotografijo. Njegov starejši brat je umrl prejšnji dan v obračunu s policijo, ki predvideva, da naj bi bil za Tamerlanovo smrt neposredno kriv Džohar, ki naj bi v begu pred policijo zapeljal čez ležečega brata. Motiv napadalcev za zdaj še ni znan.

Ne bodo ga obravnavali kot sovražnega bojevnika Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je v Beli hiši vztrajal, da Carnajeva ne bodo obravnavali kot sovražnega bojevnika. Izraz je nastal na začetku vojne proti terorizmu po 11. septembru 2001, ko je administracija Georgea Busha mlajšega iskala načine, da se pri pregonu osumljenih teroristov izogne pristojnosti najprej vseh ameriških sodišč, nato pa le civilnih.

Carney je dejal, da ameriška zakonodaja ne omogoča pregona državljanov na posebnih vojaških sodiščih, ki so jih ustanovili za ujetnike v taborišču Guantanamo na Kubi. Napotitev Carnajeva v Guantanamo so že začeli zahtevati republikanski politiki, ki bodo sedaj okrepili kritike na račun administracije predsednika Baracka Obame.

Obamov pristop do vojne proti terorizmu zaznamuje manj pretiravanja in paranoje, kot je vladala v ZDA po napadih leta 2001. Obama in Holder ostajata prepričana, da je civilni pravosodni sistem več kot dovolj usposobljen za obračunavanje s teroristi. Vendar pa se je njun poskus selitve osumljencev iz Guantanama pred civilno sodišče v New Yorku ponesrečil zaradi nasprotovanja kongresa, ki je s prepovedjo porabe v ta namen onemogočil selitev osumljencev s Kube na ozemlje ZDA.