Torek,
10. 11. 2015,
9.09

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Hrvaška volitve Most Božo Petrov

Torek, 10. 11. 2015, 9.09

7 let, 2 meseca

Psihiater in otorinolaringolog, ki odločata o hrvaški vladi

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Med vidnimi člani hrvaškega Mosta je tudi bivši podpredsednik HDZ in svetovalec Zadruge frank.

Vodja Mosta, liste neodvisnih kandidatov na hrvaških volitvah, Božo Petrov, je v petek pred volitvami pri notarju podpisal izjavo, da Most ne bo stopil v koalicijo z niti eno stranko, so pa pripravljeni podpreti vlado, ki bi upoštevala dogovorjene roke za izvedbo reform. Zdaj, po volitvah, na katerih je Most dobil 19 sedežev v hrvaškem parlamentu in je jasno, da brez njih ne bo nove hrvaške vlade, jim sicer dvorijo vse. Včeraj je Drago Prgomet, poleg Boža Petrova najbolj izpostavljen član Mosta, izjavil, da bo novega mandatarja predlagal Most in to ne bo ne predsednik HDZ Tomislav Karamarko, ne predsednik SDP Zoran Milanović, temveč nihče drug kot Božo Petrov. "Pripravljeni smo sprejeti odgovornost za vodenje države," je dejal za RTL.

Hrvaški Justin Trudeau Most je le še ena v vrsti novih strank, ki so v zadnjih letih na hrvaških volitvah dosegle viden rezultat. Na prejšnjih parlamentarnih volitvah je bila to stranka OraH Mirele Holy, ki je bila celo v vladi, a na letošnjih volitvah ni dobila dovolj glasov za v parlament. Na volitvah za predsednika države je presenetil Ivan Vilibor Sinčić, predsednik Živega zida, vsi pa so govorili, da je to nov obraz hrvaške politike. Na teh volitvah so uspeli dobiti en mandat.

Hrvaški volivci očitno obupano iščejo nov obraz politike. Zdaj so ga našli v Boži Petrovu, mlademu psihiatru in bivšem županu Metkovićev, ki ga je Večernji list opisal kot hrvaškega Justina Trudeauja, novega kanadskega premierja. 36-letnik je medicinsko fakulteto končal v Mostarju, specializiral se je v Zagrebu, delal je v mostarski bolnišnici.

Čeprav v uradnih biografijah piše, da je v politiko stopil pred dvema letoma, je bil leta 2011 član stranke Hrast, ki je na teh volitvah nastopala skupaj v koaliciji s HDZ. Na novinarsko vprašanje, zakaj se je priključil Hrastu, je tedaj dejal, da je "to politična opcija, ki za razliko od levih in desnih prevar, ki delujejo za osebno korist, hrvaškemu narodu ponuja svobodo in to, kar ima narod že stoletja, to so krščanske in družinske vrednote". Zanimivo je, da Petrov tudi zdaj nasprotuje splavu, a zagovarja istospolne poroke.

Zgodovinar, teolog in psihiater ustanovili Most Dve leti pozneje, leta 2013, so trije mladi politiki in prijatelji profesor zgodovine Nikola Grmoja, teolog Milan Kapavić in psihiater Božo Petrov ustanovili Most, skupino, ki je niso opredelili kot politično stranko, nimajo članstva, posamezniki se jim lahko pridružijo prek interneta. Imajo okoli 15 tisoč članov. Njihov slogan je "Biti povezan, a ne vezan". Opredeljujejo se kot liberalna skupina, ki se zavzema za reforme, na primer za večjo vlogo zasebnega sektorja v zdravstvu, za fiskalno varčevanje, spremembe v pravosodju, regionalni in lokalni upravi. Financirajo se z donacijami, nenehno pa poudarjajo, da delujejo zelo poceni.

Njihov prvi uspeh je bil, ko je Božo Petrov leta 2013 na lokalnih volitvah spektakularno premagal dolgoletnega župana Metkovićev. Grmoja je postal podžupan, Kapavić pa šef mestne kulture. V času županovanja je sicer zmanjšal dolg občine, a so se pojavile novice, da je Petrovu cerkev kupila hišo. Na to je odgovoril, da mu je denar za renoviranje stare hiše za dobo 20 let posodil sorodnik duhovnik ter v javnosti pokazal zadolžnico.

Kampanja za 40 tisoč evrov Most se je tedaj hvalil, da so na lokalnih volitvah zmagali z vsega 11 tisoč evrov, kolikor so jih vložili v kampanjo. Tudi na zdajšnjih parlamentarnih volitvah so dejali, da so v kampanjo vložili manj, kot je HDZ plačal kazni, ker na listo ni postavil dovolj žensk. Skupno so dobili za približno 40 tisoč evrov donacij.

Večinoma delujejo na lokalni ravni, prek Facebook strani, ki jih je imel vsak od njihovih kandidatov. Zato je ironično, da je takoj po volitvah prenehala delovati njihova uradna stran. V kampanji niso imeli ne spotov, ne plakatov. Res pa je, da je Božo Petrov postal neke vrste medijska zvezda. Dober mesec pred volitvami je denimo gostoval tudi v slavni oddaji hrvaške nacionalne televizije Nedeljom u dva.

Zvezda bivši podpredsednik HDZ Poleg Petrova je najbolj izpostavljen obraz Mosta še Drago Prgomet, otorinolaringolog, profesor na Medicinski fakulteti v Zagrebu, bivši poslanec HDZ in celo podpredsednik HDZ, prav zdaj v času predsedovanja Tomislava Karamarka. Stranko je zapustil februarja letos, ker se ni strinjal s "podpihovanjem političnih in ideoloških delitev v hrvaški družbi. Nasprotujem politiki na poti proti neliberalni demokraciji, kjer so vsi, ki mislijo drugače, moteči".

Tedaj je še omenil, da se s Tomislavom Karamarkom osebno nista ujela ter da se več kot dve leti, kar sta bila skupaj vodji HDZ, nista sestala na štiri oči. Tako da je verjetno, da bo Prgomet prvi, ki bo nasprotoval povezavam Mosta, ki se mu je pridružil šele septembra, in HDZ.

Med zdajšnjimi poslanci Mosta je še nekaj zanimivih oseb. Med njimi je denimo profesor na zagrebški Ekonomski fakulteti Ivan Lovrinović, eden od svetovalcev Zadruge frank, ki se bori za pravice kreditojemalcev v švicarskih frankih. Velja za vztrajnega kritika hrvaške monetarne politike, zavzema se za ukinitev valutne klavzule in spremembe v tečajni politiki.

Pameten in nepodkupljiv Vprašanje je seveda, koliko predvolilne trde drže do glavnih strank bo po volitvah obdržal Most. A na večer objave rezultatov je podpornica Mosta, hrvaška modna oblikovalka Matija Vuica, za Nova TV dejala, da je Božo Petrov "pameten, moder, pravičen in nepodkupljiv humanist, ki na pravilen način živi svoje življenje. Prepričana sem, da ne bo razočaral volivcev in bo do konca ostal čist".

Po včerajšnji anketi Jutarnjega lista 29 odstotkov sodelujočih meni, da bi moral prav Božo Petrov postati novi hrvaški premier. A 31 odstotkov jih tudi meni, da Most ne bi smel vstopiti v vlado, temveč reforme predlagati v parlamentu.