Putinistan in smrt izdajalcem

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v svoji značilni peskovščini pojasnil, da to seveda pomeni tudi njihovo likvidacijo. To zdaj velja predvsem za tiste ruske državljane, ki se na strani Ukrajine borijo proti svoji državi. Potem pa pridejo na vrsto še drugi ... 

Režim odločno obračunava z vsemi, ki nasprotujejo uradni politiki in je ne razlagajo tako, kot velevajo obrazci kremeljske propagande. To je zdaj na lastni koži občutil španski novinar Xavier Colás, dopisnik El Munda iz Moskve, od koder je poročal celih dvanajst let.

Dvanajst let dela v treh kovčkih

Kolega Xavier seveda ni prvi novinar, ki ga je doletel izgon iz države, toda tokrat so bili njegovi moskovski nadzorniki še posebej brutalni. 19. marca je zaprosil za podaljšanje vizuma. Včasih so tujim dopisnikom vizume podaljševali po vsakem letu dni, po začetku vojne proti Ukrajini pa so proceduro močno zaostrili, tako da je treba te dokumente zdaj obnavljati vsake tri mesece. Toda birokrat, ki ureja te zadeve, ga je grobo opozoril, da mora državo zapustiti v 24 urah, še pred iztekom vizuma, sicer bo imel "hude težave". In naslednji dan je Xavier Colás res zapustil Moskvo. "Težko je spraviti dvanajst let dela in življenja v tri kovčke!" je dejal, ko je odhajal.

Njegov časnik je po vrnitvi v Španijo objavil še nekaj podrobnosti o znašanju nad njim. Pred meseci je policija vdrla v njegovo moskovsko stanovanje. Ukazali so mu, naj neha pisati o protestih žensk, ki zahtevajo vrnitev svojih (prisilno) mobiliziranih fantov, možev in očetov s fronte v Ukrajini. Toda ta njegova poročila seveda še zdaleč niso bila edini razlog za obračun z njim. Februarja je namreč v Madridu izšla njegova knjiga z nadvse zgovornim naslovom Putinistan, ki je zelo kritična do režima. Takšnih vsebin v Kremlju kajpak ne ljubijo, zato želijo utišati vsak kritični glas in vsako neodvisno poročanje o dogajanju v Rusiji. Tudi z izgonom novinarjev, ki stvari opisujejo takšne, kot so.

Sedem let ječe zaradi stihov

Rusija se v resnici vsak dan bolj spreminja v nekakšen sodobni politični klon Stalinove Sovjetske zveze. Okrožno vojaško sodišče v Moskvi je denimo te dni poeta in nekdanjega učitelja Aleksandra Bivševa obsodilo na sedem let zapora zaradi njegovih verzov.  Tajnim službam ni bila všeč njegova protivojna pesem z naslovom Ruskim častnikom ali retorično vprašanje.

Začne se s stihom Po Ukrajini padajo rakete, konča pa se z upanjem, da se bo med ruskimi častniki in generali morda le našel kakšen novi Claus von Stauffenberg ... Gre kajpak za oficirja nemške vojske, ki je organiziral (sicer neuspeli) atentat na Hitlerja julija 1944.

Novice Putin ukazal lov na izdajalce: Kaznovali jih bomo #vŽivo

Pesnika Bivševa so obtožili, da širi "dezinformacije o ruski vojski" in da "kliče k umoru predsednika Putina". Oblasti so postale pozorne nanj, ko je kmalu po začetku vojne proti Ukrajini objavil fotografijo popolnoma uničene vasi, oddaljene kakšnih trideset kilometrov od Kijeva, kjer je nekoč živela njegova teta.

Aretirali so ga že lansko pomlad, obsojen pa je bil šele ta teden. Tožilec je zaradi "širjenja laži o ruski vojski" in "klicem k terorizmu" zahteval osem let ječe. Dobil jih je sedem. Doslej je bilo v Rusiji zaradi podobnih zadev, torej "širjenja dezinformacij o ruski armadi", obsojenih že več kot 850 ljudi. Maksimalna kazen za ta "zločin" znaša petnajst let.

Polni in prazni zapori

Po eni strani se zapori polnijo, po drugi se praznijo. Mark Denisov, varuh človekovih pravic v krasnojarski regiji (ki je velika za pet Francij), je potožil, da bodo morali letos pri njih zapreti več zaporov. Ker v njih ni več jetnikov. Ti trendi so po njegovem alarmantni, je posvaril poslance regijskega parlamenta.

Jetniki namreč zaradi obljubljene amnestije množično odhajajo na fronto v Ukrajino. Tam seveda tudi množično umirajo. Samo v Wagnerjevih četah jih je lani denimo padlo več kot 20 tisoč. Toda nekateri, če imajo srečo, vendarle preživijo in so s tem oprani prejšnjih zločinov. Ubijanje Ukrajincev pa v Rusiji seveda tako in tako ni kaznivo dejanje in se jim to krvavo početje zato ne šteje kot nov zločin.

Ni zaporov, ni služb

V krasnojarski regiji bodo zaradi praznjenja ječ letos zaprli najbolj znana zapora Arejskoje in Gromadsk. Zaradi tako imenovane optimizacije in varčevanja pri stroških, saj tam ni več jetnikov. V zaporu Arejskoje so sedeli obsojenci, ki so morali prvič v življenju za rešetke, v Gromadsk pa so praviloma prihajali prestopniki iz drugih kaznilnic. Iz zapora Arejskoje je novembra 2022 na vojno odšlo več kot sto obsojencev. Vsi so se borili v enotah lani umorjenega Jevgenija Prigožina.

Mark Denisov je dejal, da je zapiranje kazenskih kolonij za prebivalce teh naselij prava katastrofa, saj so malone vsi zaposleni v zaporih. Brez dela bo tako ostalo več sto ljudi. Kam z njimi? Zato je varuh človekovih pravic trdno prepričan, da bodo zapori kmalu spet tam, kjer so že bili. "Vojne bo enkrat konec in vse se bo vrnilo v prejšnjo normalo, kajti struktura ruske družbe se kljub vojni ne spreminja," je prepričan Denisov. Življenje bo spet lažje in bolj veselo. In zapori bodo spet polni.

Toda mož ob tem pozablja, da je prav režim, ki ga zdaj zagovarja, pravzaprav vso Rusijo že zdavnaj spremenil v en sam velik, neskončen zapor. Kot nekoč v sovjetskih časih, ki se zdaj spet vračajo.